Srečni le, ko dežuje

Garbage je eden od tistih bendov, ki so poosebljali devetdeseta leta. Trije fantje in dekle, trije Američani in Škotinja. Oni bolj v ozadju, ona zelo v ospredju – ravno prav nevarna, ravno prav nedolžna, ravno prav melanholična. Shirley Manson je bila dovolj alter, da so jo vzljubili tudi podzemniki, in dovolj zvezdniška, da jo je ljubil MTV. Ta je bil takrat, v času pred YouTubom, za uspeh skupine, ki se je želela prebiti v mainstream, ključen. Zagotovo bomo več govorili o Shirley, saj Shirley je Garbage, čeprav so v avtorstvo skladb vpleteni vsi in čeprav že od leta 1993 mojstrsko tkejo prodorno zvočno podlago – podlago za Shirley. Več

Kriza resnih medijev kot gojišče za prikrito oglaševanje

V zadnjem času je veliko govora o medijski prostituciji. A tisto najbrž edino resnično so številni mediji zamolčali. Zakaj? Digitalna revolucija in kriza resnih medijev sta namreč gojišče za prikrito oglaševanje in razprodajo kredibilnosti. O tem je v Mladini pisal Staš Zgonik. Članek so sprožile nedavne naslovnice treh največjih »resnih« slovenskih dnevnih časopisov. Da bi videli, kaj novega se je zgodilo v državi, so namesto tega na naslovnicah Dela, Dnevnika in Večera pričakala oglasna besedila za Mercator. Na vseh treh naslovnicah so bile enake fotografije in enaka promocijska besedila. In to v formatu, ki je ravno dovolj podoben, da bralca lahko zavede, in ravno toliko minimalno drugačen, da se je mogoče vsaj za silo braniti očitkov o prikritem oglaševanju. Če se je bralec dovolj potrudil, je lahko v kotu strani našel celo majhen napis, da gre za oglaševalsko vsebino. In zato naj v tem ne bi bilo nič spornega. Članek Medijska prostitucija si lahko v celoti preberete tu

Fotogalerija: Rog pred rušenjem varuje živi zid

Nekaj po 3. uri zjutraj so varnostniki Valine v prostorih tovarne Rog presenetili prisotne uporabnike tega alternativnega centra. V zgradbi naj bi se takrat nahajalo okoli deset ljudi. V znak rušenja objekta je bil pripeljan tudi bager. Kasneje je na kraj dogodka prišla tudi policija, ki je nato po nekaj urah prizorišče zapustila, varnostniki pa so ostali. Slednji stražijo zgradbo in ljudem preprečujejo vstop, dostop je bil najprej omejen tudi novinarjem.  Več

Janković o Rogu: Rušimo objekte, ki so last mestne občine

Ljubljanski župan Zoran Janković se je na novinarski konferenci pred Mestno hišo odzval na današnje dogajanje v Rogu. Protest uporabnikov tovarne, ki so naredili živi zid, je označil za oviranje začetka prve faze revitalizacije Roga. Napovedal je, da bodo na občini uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svoje lastnine. Gradbišče v Rogu pa je z današnjim dnem, kljub uporu in incidenti z varnostniki, vzpostavljeno. Glede nasilja slednjih, ki jih je najela Mestna občina Ljubljana (MOL), je dejal, da zadevo prepušča policiji: "Jaz zagotovo nisem bil zraven. Naj to rešijo tisti, ki so bili poleg." Več

Za otroke gre. Tokrat res.

Bo država uslišala starše, ki jih zaradi sevanja skrbi zdravje otrok? Civilna iniciativa Zaščitimo otroke pred sevanjem odločno nasprotuje postavitvi najmočnejših tranzitnih daljnovodov mimo šol in vrtcev, pa tudi domov, v katerih živijo otroci. O problematiki so obvestili tudi vse tri predsednike, saj sem jim zdi postavitev daljnovoda, kot si je to zamislilo podjetje Eles, sporna. Predvsem pa škodljiva. Več

Se Slovenija res odpoveduje slovenskemu jeziku?

Ob peticiji Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo najdete tu, je Slavistično društvo Slovenije v javnost poslalo izjavo, v kateri so kritični do novele o spremembi Zakona o visokem šolstvu. Predlagatelji zakona želijo namreč spremeniti dosedanji 8. člen, ki govori o rabi jezika v visokem šolstvu. Predlog spremembe predvideva, da bi slovenski profesorji na slovenskih državnih univerzah slovenskim študentom z denarjem slovenskih davkoplačevalcev predavali v tujem oziroma angleškem jeziku. V društvu slavistov so mnenja, da se s takšnimi težnjami in ravnanjem brez sramu odpovedujejo slovenskemu jeziku in ga vračajo na raven, ki jo je imel v začetku 19. stoletja. Več

Kinodvorišče odpira žurerska komedija Ta nora 80a

V atriju Slovenskih železnic v Ljubljani bo od 8. junija do 4. julija tudi letos obratoval letni kino Kinodvora - Kinodvorišče, ki bo ponudil pet premier (Odprto morje, Chevalier, Janis Joplin: Otožno dekle, Ryuzo in sedem veličastnih) in večer slovenskega kratkega filma. Sedmo edicijo bodo odprli z žurersko komedijo z malo baseballa in veliko piva Ta nora 80a v režiji Richarda Linklaterja. Gre za "duhovno nadaljevanje" njegove komedije o odraščanju Zadeti in zmedeni, ki zamenja sedemdeseta za osemdeseta in srednješolsko negotovost za bežen, a slasten občutek nepremagljivosti, ki zaznamuje zgodnja študijska leta. Več

Begunci na Dunaju aktivni kot prostovoljci

V avstrijski prestolnici Dunaj 350 prosilcev za azil opravlja družbeno koristna dela. Nekateri pomagajo pri poučevanju, drugi čistijo okolje, tretji skrbijo za divje živali. Povpraševanje po tovrstni zaposlitvi, čeprav v glavnem neplačani, je precej večje od ponudbe, sporočajo iz ljubljanskega predstavništva mesta Dunaj Eurocom Pr. Več

Brexit: Katastrofa ali olajšanje za britansko gospodarstvo?

Izstop Velike Britanije iz EU bi zmanjšal britanski BDP ter odnesel delovna mesta, svarijo nasprotniki brexita. Da bi ta poteza prinesla prihranke za državni proračun in ustavila migracije, zaradi česar bi Britanci lažje našli delo, pa menijo zagovorniki. Kako močno bi brexit zamajal britansko, evropsko in svetovno gospodarstvo, ostaja vprašanje. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ocenjuje, da bi bil britanski bruto domači proizvod (BDP) v primeru brexita do leta 2030 pet odstotkov nižji kot v primeru, če Britanci ostanejo v EU. »Sklep je jasen: za britansko gospodarstvo in za družine bi bil izstop iz EU najbolj nenavadna rana, ki si jo lahko zadamo sami,« je v prispevku za časnik Times zapisal britanski finančni minister George Osborne. »Manj bi bilo trgovine, manj investicij in manj posla ... Če zapustimo EU, bo Velika Britanija na dolgi rok revnejša.« Več

Če si bogat, si konkurenčen

Slovenija se je na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD uvrstila na 43. mesto, kar glede na lani pomeni napredovanje za šest mest. Dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja je ob predstavitvi lestvice dejal, da je »Slovenija ena od tistih držav, ki so na lestvici zabeležile največji napredek,« v Gospodarski zbornici Slovenije pa so bili za odtenek kritičneje razpoloženi. »Če bi politiki opravili domačo nalogo, bi bili uvrščeni višje,« je pripomnil predsednik Samo Hribar Milič in posebej omenil višja mesta naših novih vzornic, vzhodnoevropskih držav od Litve do Poljske. Več