Grega Repovž

27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Uvodnik

Prihodnost

O besedilu koalicijske pogodbe se je v tednih pred imenovanjem Roberta Goloba za mandatarja vnel oster javni prepir, vodili pa so ga predvsem lastniki kapitala, ki so se samodeklarirali za predstavnike gospodarstva. A niso zagovarjali interesov podjetij, dejansko so govorili samo o lastnem, doslej tako skromno obdavčenem premoženju, s katerim razpolagajo. Ali kot je pred tednom dni v Tarči zelo preprosto ponazoril poslanec SD Matevž Frangež: v tem trenutku upokojenec in bogat človek oba plačujeta enako za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pri čemer da na letni ravni revnejši upokojenec za to tudi do ene od dvanajstih pokojnin. Če uvedemo nepremičninski davek in hkrati odpravimo zdravstveno zavarovanje, bo upokojenec plačal 100 do 150 evrov nepremičninskega davka, privarčeval več kot 200 evrov, premožni ljudje pa bodo končno plačevali od dejanskega premoženja (tako kot upokojenec), s čimer bomo v proračunu zbrali več denarja. Pri tem seveda davek za premožnega človeka še zdaleč ne bo znašal dvanajstine letnega dohodka, kolikor mora danes samo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odšteti revni upokojenec.

»Oblast se mora podati med ljudi, jih poslušati, ne da beži pred njimi in se obdaja s policijskimi silami«

Decembra 2020 Urške Klakočar Zupančič ni poznalo veliko ljudi, bila je sodnica, ki se je v zaprti skupini na Facebooku pridušala zoper tedanjo vlado. Sledil je javni pogrom, njeno zasebno sporočilo in kritiko vlade je objavil Vinko Gorenak, državni sekretar, ki je delal v kabinetu Janševe vlade, sodnica pa je bila zaradi pisnega delikta za kazen odstranjena s položaja vodje oddelka za etažno lastnino okrajnega sodišča v Ljubljani. To se je zgodilo, še preden se je sploh presojalo o njenih domnevno neprimernih besedah. Urška Klakočar Zupančič je potem zapustila sodniške vrste, se na sodišču poravnala z Vinkom Gorenakom, pred volitvami pa se je nanjo obrnil Robert Golob in jo povabil v nastajajoče Gibanje Svoboda. Postala je podpredsednica stranke, na volitvah jo je podprlo 41,64 odstotka volivcev.

Janševa vlada občutno zvišala plačo Dimitriju Ruplu

Te dni mineva natanko leto dni, odkar je Dimitrij Rupel postal direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK), sprva kot v. d. direktorja in kasneje direktor s polnimi pooblastili. Njegovo imenovanje so pospremili burni odzivi, saj je bil na položaj imenovan, potem ko je Janševa vlada po seriji pritiskov razrešila dotedanjo direktorico Renato Zamida, in to v ključnem obdobju za JAK, v času priprav na veliki mednarodni Frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo naša država leta 2023 osrednja gostja. Pri prizadevanjih za to ugledno gostovanje je ključno vlogo odigrala prav Renata Zamida. Ja, delala je dobro, bila je spoštovana, a ker se ni podredila vplivnim založniškim lobijem, povezanim z vlado, je morala oditi.

Na vse ali nič

Kako napete so v teh dneh razmere na RTV Slovenija? Veliko pove tale podatek: za dan stavke, ki je bila v ponedeljek, 23. maja, je sindikat najel varnostnike, da bi preprečili morebitne incidente in izbruhe nasilja med protestom pred stavbo. »Pripravljeni moramo biti na vse, kajti oni so sposobni vsega,« je malo pred stavko posebne previdnostne ukrepe razložila predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković, sicer ena najprepoznavnejših novinark zunanjepolitičnega uredništva. Z izrazom »oni« so uradno mišljeni nameščenci predsednika SDS Janeza Janše v vrhu RTV, torej vodstvo javnega zavoda na čelu z generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom, odgovorno urednico informativnega programa Jadranko Rebernik, urednikom za nove medije Igorjem Pirkovičem in predsednikom nadzornega sveta Petrom Gregorčičem.

Novi mediji po Pirkovičevo

O uredniških posegih v avtonomijo novinark in novinarjev informativnega programa, o ukinjanju oddaj in praktični zamrznitvi celotnega zunanjepolitičnega uredništva se je doslej že dosti pisalo. Javnosti pa je manj znano dogajanje v spletnem uredništvu MMC, ki ga kot vršilec dolžnosti vodi »urednik za nove medije« Igor Pirkovič. Čeprav se je kolektiv družno uprl njegovemu imenovanju, ga je urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik imenovala na čelo MMC. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa je pred tem spremenil izvedbeni akt MMC in tako uredniku 1. programa Radia Slovenija onemogočil soodločanje pri imenovanju urednika za nove medije. Kot pojasnjuje novinarka Larisa Daugul, so se bojazni kmalu izkazale za upravičene: »Vršilca dolžnosti urednika smo sem in tja še videli pred volitvami, potem pa tako rekoč nič več. Kakor po naključju je spet prišel med nas na dan stavke.«

Ozadje interesov in strahov

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je lani za vodenje banke (njena največja delničarka je s 25 odstotki in eno delnico še vedno država) prejel 577.003 evre bruto. Ključni postavki v tem znesku sta »bruto plače in regres« v višini 441.700 evrov ter »variabilni del prejemkov«, torej nagrada v višini 130.211 evrov.

Institucija, ki lobira za interese ameriških multinacionalk, dobiva v Sloveniji javni denar

AmCham Slovenija, okrajšava za Ameriško gospodarsko zbornico, je eden od AmChamov iz 44 evropskih in vzhodnoazijskih držav. Gre za mrežo zagovorniških (gre za marketinški izraz, ki nadomešča besedo lobističnih) organizacij, ustanovljenih za spodbujanje interesov ameriškega gospodarstva, zlasti multinacionalk.

Je to, kar počne SDS, sistematična zloraba parlamentarnih postopkov ali opozicijska drža, kot se spodobi?

Tretjega decembra lani so člani parlamentarnega odbora za izobraževanje razpravljali pozno v noč. Delo so končali malo pred polnočjo, skoraj dve uri kasneje, kot bi morali, čeprav za to niso imeli opravičljivega razloga. Predsednici odbora Ivi Dimic (NSi) se je mudilo s potrditvijo zakona o financiranju izobraževanja, da bi lahko državni zbor o njem glasoval že na naslednji plenarni seji, člani odbora iz vrst Levice pa so želeli to preprečiti in na koncu tudi so – s tako imenovanim filibustrom, taktičnim zavlačevanjem z dolgimi govori do izteka seje. A njihovo početje, ki so ga takrat vsi črtili kot nedopustno, se zdi glede na aktivnosti, ki jih v parlamentarnih postopkih po volitvah izvajata SDS in NSi, kot otroška igra. Če bosta omenjeni stranki nadaljevali s težkim orožjem, ki ga uporabljata danes, bi lahko namreč tudi na dolgi rok blokirali delo v državnem zboru.

Podjetje urednice na RTV dela za vlado Janeza Janše

Jadranka Rebernik ni zgolj polno zaposlena kot odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija, temveč ob odgovorni službi najde čas še za dodatno podjetniško delovanje. Skupaj s publicistom Dejanom Steinbuchom in nekdanjim novinarjem Financ Lukom Deklevo ima v lasti zavod Inštitut Plus, ki je po podatkih aplikacije Erar prav pod Janševo vlado pričel pridobivati izplačila iz državnega proračuna. Inštitut je sklenil več pogodb z ministrstvom za izobraževanje, ki ga je vodila Simona Kustec, po katerih na mesec prejema približno 1400 evrov, skupaj je doslej prejel dobrih 15 tisoč evrov. Pri tem ni povsem jasno, kakšna je pravna podlaga za ta nakazila. Kot so pojasnili na ministrstvu, je bila prva pogodba z Inštitutom Plus sklenjena že spomladi 2021, javno naročilo, s katerim so izbrali zavod Jadranke Rebernik in njenih partnerjev, pa je bilo objavljeno šele 1. januarja 2022. Do tedaj sta bili že sklenjeni dve pogodbi, z omenjenim naročilom pa še tretja, ki se izteče konec tega meseca; vrednost te zadnje je 7808 evrov, predmet naročila pa je »izvajanje storitev kriznega in strateškega komuniciranja, izobraževanja s področja javnega nastopanja in sodelovanje na sestankih naročnika«.

Vlado Miheljak

27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Dva leva

Pipijev strel v parlament

Še teden pred volitvami sem v intervjuju za Mladino napovedal realno verjetnost uporabe kravjih zvoncev in drugih okraskov in pomagal za ustvarjanje kravala pred državnim zborom ali morda celo v njem. Kajpak, če bi bil Janša na volitvah poražen. Napoved je bila netočna in točna hkrati. Netočna zato, ker je bil volilni izid preveč ponižujoč za Janšo, ki je izražal jasne aspiracije po volilni zmagi, da bi lahko, po Trumpovem zgledu, svoje deprimirano ljudstvo naščuval k obleganju parlamenta. Kajpak z motivom, da popravi zgodovinsko goljufijo, krajo. Točna pa zato, ker se, čeprav (za zdaj) nihče od zunaj ne naskakuje in ne ruši parlamenta, dogajata notranja destrukcija in blokada. Pač, blokada izvršitve ljudske volje, izražene na volitvah tako prepričljivo in enoznačno kot še nikoli. Tisti, ki pravijo, da je to, kar od prvega dne po volitvah počnejo zafrustrirani poslanci SDS, normalen parlamentarni ritual, se motijo ali sprenevedajo. Seveda opoziciji ni treba biti konstruktivna. To je blef, to je floskula. Ne sme pa, četudi proceduralno to zmore, onemogočiti uveljavitve nove konstelacije zakonodajne in izvršne oblasti glede na volitvah izraženo voljo ljudstva. Dilema je podobna kot pri sodnih postopkih proti Janezu Janši. Sramotno in nedopustno – ne samo za Janeza Janšo, ampak predvsem za državo – je, da nekdo, ki je politik najvišjega ranga, trenutno celo na čelu izvršne oblasti, dosledno uporablja vse trike in zvijače, ki so na voljo, da se izmika prevzemu sodne pošte in udeležbi v sodnem postopku. Kaj takega je v evropskih demokracijah nepredstavljivo.

»Stvari imamo pod nadzorom«

Trenutno se po državah, s Slovenijo vred, pojavljajo zgolj posamični primeri, ki jih uspešno obvladujemo. Neke dejanske preambule, ki bi nakazovala začetek nove epidemije, tako ni. Gre za popolnoma drugačen virus in tudi za drugačen način prenosa virusa s človeka na človeka. Primarno se prenaša s tesnim telesnim stikom, načeloma se lahko tudi kapljično, ampak res samo z okužene osebe, ki že ima klinične znake bolezni, na drugo osebo.

Grenka zmaga

V Celju je v torek višje sodišče potrdilo predhodno obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča, v kateri je to Janeza Janšo spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark informativnega programa TV Slovenija. Sodišče je odločitev sprejelo tik pred zdajci, le ducat ur pred zastaranjem primera, ki izvira iz marca 2016. Odločitev o razžalitvi in treh mesecih pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta je postala pravnomočna, Janšev odvetnik Franci Matoz pa je pričakovano napovedal pritožbo, vložil bo zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.

dr. Bogomir Kovač

27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Ekonomija

Nova krizna normalnost

Evropska komisija (EK) je sredi maja 2022 v okviru fiskalne koordinacije članic EU pripravila spomladansko poročilo. Ocena in smernice razvoja za Slovenijo sovpadajo z nastopom nove slovenske vlade. Fiskalna konsolidacija je za vse članice odložena, izjemne okoliščine in fiskalna odstopanja se nadaljujejo. V ospredju sta sedaj prehranska in energetska kriza kot posledici sankcij zaradi rusko-ukrajinske vojne. Igra EU je tvegana, za nove domače politično-ekonomske akterje skrajno negotova. Dediščina Janševe vlade je na fiskalnem področju slaba. Zavezujoče fiskalne dokumente je tik pred volitvami zadrževala, zmedeno načrtovanje razvojnih sprememb zmanjšuje njihovo učinkovitost. Množenje bruseljskih finančnih pomoči je hkrati obratno sorazmerno z našo sposobnostjo njihove uporabe. Nova evropska priporočila za prednostno ukrepanje niso dovolj, slediti bo treba denarju. Golobova vlada stoji pred problemom postopne fiskalne konsolidacije. Pot do nje sta boljše servisiranje razvojnih izzivov in učinkovita raba evropskih sredstev. Potrebujemo krizni načrt, kako preživeti, kaj najprej reševati. Nova krizna normalnost je namreč že tu.

Vizjakovi tekoči posli

Vlada v odhajanju, ki lahko od 13. maja opravlja le tekoče posle, je 20. maja izdala odločbo, s katero je vnovič dala zeleno luč za projekt Hidroelektrarne (HE) Mokrice. Gre za projekt ministra za okolje Andreja Vizjaka. Ta je bil pred prevzemom ministrske funkcije marca 2020 zaposlen v brežiškem podjetju HESS – Hidroelektrarne na spodnji Savi, kjer je bil odgovoren za pridobitev dokumentacije, zlasti gradbenega dovoljenja za to hidroelektrarno, zadnji dve leti pa je skušal projekt na različne načine pospešiti z ministrskega položaja.

Odprt stadion za Bežigradom

Minuli petek je približno 150 obiskovalcev med 17. in 21. uro vstopilo na Plečnikov stadion za Bežigradom v Ljubljani. »Stadion je prelep objekt, ki ga je treba rešiti, ne da bi ga pri tem iznakazili in skomercializirali,« je vtis povzela obiskovalka, ki je za možnost vstopa na zeleni, zaraščeni, a edinstveni stadion izvedela po naključju. Javnost si ga je v petek odprla sama in nanj se namerava vračati.

Program: Stavkamo!

Zaposleni na RTV Slovenija so v ponedeljek drugič v svoji zgodovini stavkali. Vendar niso preprosto izklopili programa, ampak so pripravili stavkovni program – ponedeljek je bil tako dan, ko je po dolgem času javno televizijo spet v svoje roke dobila profesionalna novinarska ekipa, vodstvo pa se je v skladu s stavkovnimi pravili moralo umakniti. Z odgovornimi uredniki vred.

Oškodovanje romske skupnosti

Vlada Janeza Janše je štirinajst dni po volitvah, točneje 11. maja, namenila 1,5 milijona evrov za sofinanciranje projekta »Turistična brv v Mestni občini Celje«. Če pustimo ob strani, da gre za razporejanje javnih sredstev po porazu na volitvah, in se ne sprašujemo o smiselnosti gradnje turističnih razglednih stolpov in visečih mostov, se lahko vprašamo, zakaj bo turistična zanimivost sofinancirana tudi iz sredstev, ki naj bi bila namenjena za izboljšanje infrastrukture v romskih naseljih.

Nemarni do otrok

Ta teden so bili javno predstavljeni najnovejši rezultati meritev za športnovzgojni karton – do zdaj so obdelani podatki približno polovice slovenskih osnovnošolcev. Dve pretekli »koronski« šolski leti sta bili za gibalni razvoj slovenskih osnovnošolcev pogubni. Se je v tem, počasi iztekajočem se šolskem letu, ko popolnega zaprtja šol sicer nismo imeli, zato pa kar nekaj karanten, vendarle kaj spremenilo na bolje?

Netransparentna poraba 45 tisoč evrov

Nadzor nad izvedbo nabave in vzdrževanja računalniške aplikacije IS e-MA – gre za informacijski sistem organa upravljanja za podporo črpanju sredstev kohezijske politike – v javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu razkriva, da je bilo od leta 2017 do 2019 v javnem skladu netransparentno porabljenih skoraj 45 tisoč evrov. Skrbnik in predlagatelj javnega naročila je bil Marjan Potočnik. O nepravilnostih je bil obveščen nekdanji direktor sklada Franc Pristovšek, vendar v zvezi s poročilom ni ukrepal. Podobno zadržan naj bi bil tudi odhajajoči minister Janez Cigler Kralj.

Zasluženi počitek

Boleče menstruacije strokovno imenujemo dismenoreja, v rodni dobi pa jih doživlja večina žensk. Lahko se pojavljajo občasno ali stalno, če gre za primarno dismenorejo, so vezane le na mladost, če gre za sekundarno, so značilne tudi za srednja leta oziroma še v času po porodu – takšna oblika je večkrat povezana z bolezenskimi stanji, kot je endometrioza.

N'toko

27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Žive meje

Samo pomoč

Internet me hoče na vsak način spremeniti v boljšega človeka. Ko odprem katerikoli video na YouTubu, se moram najprej prebiti skozi 15 sekund tega ali onega motivacijskega govorca na temo, kako postati bolj produktiven, kako se znebiti bolečin v hrbtu ali kako posnemati deset navad milijarderjev. Nič bolje ni z mojim Facebook feedom, kjer se med objave prijateljev vrivajo najrazličnejši strokovnjaki s svojimi desetimi koraki do boljših odnosov in coachi s svojimi programi za popolno telesno transformacijo. Vse to se v drugi obliki ponovi celo v mojem poslovnem inboxu, kjer me vsa možna društva in celo javni zavodi vabijo na svoje antistresne treninge. Od kod vse to? Mar nisem dal vseh svojih podatkov spletnim korporacijam ravno za to, da bodo njihovi algoritmi pametno prilagajali oglase mojim potrebam? Star sem jebenih 40 let, od kod jim ideja, da hočem zdaj spremeniti prav vse na sebi? Nič ne rečem, kakšen nasvet je lahko koristen ali inspirativen, ampak čedalje težje se spopadam s to armado ljudi, ki z vseh odrov kričijo, naj stopim v stik s svojim notranjim jazom.