"Samo nekdo, ki noče videti sveta okrog sebe, lahko vztraja v prepričanju, da bo naslednja generacija živela bolje. Vsa dejstva kažejo drugače."

O Zdravku Kobetu, profesorju nemške klasične filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, strokovnjaku za največje mislece, kot so Hegel, Kant, Foucault, študentje govorijo s strahospoštovanjem. Da je eden najstrožjih, smo spoznali tudi mi. Intervju je nastajal korak za korakom, s filigranskim izbiranjem misli in klesanjem besed, počasi, vse poletje. Sicer razumljivo, kajti tema, ki smo jo izbrali za pogovor, je ena največjih. V kakšnem svetu živimo, kako smo prišli v to godljo, kako se lahko iz nje izkopljemo, predvsem pa, kako vemo, da smo res v godlji? Več

Zdravljenje virusa HIV je vse uspešnejše, preprečevanje širjenja okužb pa vse težje

V prvi polovici letošnjega leta je število na novo odkritih okužb z virusom HIV že skoraj doseglo število okužb, odkritih vse lansko leto. Do konca septembra so jih odkrili že skoraj 60, kar je več kot v do zdaj rekordnem letu 2011, ko so odkrili 55 novih okužb. Število odkritih okužb se zadnjih 30 let iz desetletja v desetletje povečuje. Med letoma 1986 in 1995 je bilo primerov 112, v naslednjem desetletju 177, od leta 2006 do lani pa 442. V primerjavi z večino drugih držav EU, kjer se spoprijemajo s podobnimi naraščajočimi trendi, je primerov sicer še vedno razmeroma malo, niso pa zato nič manj skrb zbujajoči. Več

Janševa doktrina šoka nas je stala več kot 1,5 milijarde evrov

Pred točno štirimi leti je bila Slovenija klinično mrtva. Vsaj tako je septembra 2012 razlagal Egon Zakrajšek, finančni analitik, ki so ga v tistem času na RTV Slovenija zelo radi vabili v studio in ga predstavljali kot uglednega člana vodstva ameriške centralne banke Federal Reserve. Ko je pred štirimi leti v enem samem tednu trikrat nastopil na nacionalki, ga je za intervju prosila še avstrijska tiskovna agencija APA. Naslov novice, ki je nastala na podlagi pogovora z Egonom Zakrajškom in so jo potem povzemali in komentirali v Die Presse, Tagesblatt, Tiroler Tageszeitung, Rischio Calcolato, Der Oekonomiker in celo na nekem blogu v Indoneziji, je bil: Slovenija več ne zmore. Več

Vdor, kakršnega še ni bilo

Prejšnji petek se je v ZDA zgodil vdor v računalniško omrežje, kakršnega še ni bilo. Za to, da so blokirali družbo Dyn, so neznani napadalci na njegove spletne naslove preusmerili za več kot terabit spletnega prometa. Novost tega vdora, ki se je izvedenci najbolj bojijo, je, da so se napadalci spravili na ključno infrastrukturo svetovnega spleta, poroča die Welt. Dyn opravlja spletne storitve za več velikih podjetij iz ZDA, med njimi sta Netflix in Amazon. Več

David Maljković in Pionirji računalniške umetnosti

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova Ljubljana bodo 25. oktobra ob 20.00 odprli kar dve razstavi: retrospektivno razstavo enega najprepoznavnejših hrvaških umetnikov srednje generacije Davida Maljkovića in razstavo o začetkih računalniške umetnosti z naslovom Pionirji računalniške umetnosti, na kateri se predstavljajo: Franc Curk, Goran Devide, Hidrogizma, Brina Jež Brezavšček, Marko Košnik, Seta Mušič, Skupina OHO (Marko Pogačnik), Marko Peljhan, Marjan Šijanec, Miha Vipotnik, Edward Zajec. Več

Ameriška velebanka JP Morgan je presenetljivo napovedala prodajo deleža na Kitajskem

Ameriška velebanka JP Morgan Chaise je napovedala, da se bo umaknila s kitajskega trga vrednostnih papirjev. O tem se pogovarja s partnerjem v skupnem podjetju First Capital Securities. Če bo do umika prišlo, bo JP Morgan Chaise prva globalna investicijska banka, ki se bo umaknila s kitajskega trga vrednostnih papirjev, poroča Reuters. V kitajskih skupnih podjetjih imajo banke iz finančnega središča Wall Street v New Yorku sicer manjšinske deleže. To je tudi razlog za njihovo nezadovoljstvo, ker imajo ustrezno majhen vpliv na upravljanje in lahko poberejo le svojemu deležu primeren zaslužek. Slednji pada zaradi vse večje domače konkurence na kitajskem trgu vrednostnih papirjev. Več

Med prezirom in privlačnostjo

V Kinodvoru v Ljubljani je na ogled film Ko imaš 17 let, francoskega režiserja Andréja Téchinéja, ki je nastal v sodelovanju s soscenaristko in režiserko Céline Sciamma (Pobalinka, Banda punc). Film ponudi pogled na odraščanje dveh mladostnikov, ki skušata razumeti in obvladati svoja čustva, vasica na jugu Francije pa postane psihološka pokrajina odnosa, ki burno niha med prezirom in privlačnostjo. Več

Boj za Sokolc

V Novem mestu je zgodba z Narodnim domom podobna kot v Ljubljani s Tovarno Rog. Uporabniki, ki so stavbi nadeli ime Sokolc, so se zadnje tedne zapletli v spor z občino, saj bi jih ta, kljub številnim kulturnim dejavnostim, ki jih izvajajo, rada izselila. Več

Nadlegujete me

Ste kdaj pomislili, kako se ob protestih proti pravici do splava, ki se vrstijo te dni, počutijo ženske, ki so se na neki točki svojega življenja znašle v tako brezizhodni situaciji, da so naredile splav? Objavljamo zapis mame, ki je splav izbrala, ker je bilo resno ogroženo njeno življenje. Več

Grega Repovž

21. 10. 2016  |  Mladina 42  |  Uvodnik

»Elita« vabi v novi lepi svet

Pretekli teden, v 41. številki Mladine, smo objavili komentar pravnika Dina Bauka, ki je govoril o tem, kako je predsednik republike Borut Pahor na neprimeren način nagovoril slovenske vzgojitelje, učitelje, profesorje, univerzitetne profesorje ter znanstvenike na podelitvi državnih nagrad na področju šolstva. O samem nastopu je Bauk povedal vse: glavni vsebinski poudarek je bil »tipično starševski klic k uporabnosti znanja, ki naj prispeva predvsem k usposabljanju za nove poklice prihodnosti, ki v trenutku, ko se posameznik, ki jih bo nekoč opravljal, vpiše v osnovno šolo, sploh še ne obstajajo; kot da znanje samo na sebi ne bi imelo nikakršne vrednosti«. Bauk je to predsednikovo ravnanje komentiral z naslednjim stavkom: »Meni so se ob poslušanju govora pred očmi prikazovali uber frizerji, uber mesarji, uber odvetniki, uber kirurgi in uber piloti.« Dejansko gre za tako pomembno temo, da si zasluži nadaljnjo, dolgotrajno temeljito obravnavo. Pred nami se namreč odvija nova faza kapitalizma, njegova nova matrica. Gre za novo ideološko nadgradnjo, morda kar novo ideologijo, ki jo lahko povzamemo tudi z besedami ministra Borisa Koprivnikarja, da namreč prihaja čas, ko ne bo več delovnih mest, ampak zgolj delo, posameznik pa bo s svojim znanjem na trgu dela zanj konkuriral. Več

Borut Mekina o tem, da smo cerkvi podarili gozdove, čeprav do njih ni bila upravičena 

Pogovor je nastal na podlagi članka Požrešnost>>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/289138925&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Skupinska razstava slovenskih in italijanskih umetnikov

V Mestni galeriji Piran in Razstavišču Monfort Portorož je do 13. novembra na ogled skupinska razstava z naslovom This is today, ki so jo pripravile Obalne galerije Piran in Galerija A + A iz Benetk. Na razstavi sodelujejo slovenski in italijanski umetniki: Paola Angelini, Thomas Braida, Fabio De Meo, Nebojša Despotović, Enej Gala, Paolo Gonzato, Andrea Grotto, Kensuke Koike, Silvia Mariotti, Valerio Nicolai, Luka Širok, Kristian Sturi, Aleksander Velišček, Špela Volčič, Ivan Žerjal. Kustosinja razstave: Aurora Fonda v sodelovanju s Francesco Fialdini in Francesco Bacelle.  Več

Zakaj je Slovenija cerkvi vrnila gozdove, če ti dejansko niso bili cerkveni?

Več kot 160 kvadratnih kilometrov gozdov v Triglavskem narodnem parku, v okolici Radovljice, na Jelovici in Pokljuki, je bilo pred drugo svetovno vojno že desetletja v državni lasti. Nekoč so bili ti gozdovi, skupaj z najrazličnejšimi pritiklinami, graščinami, gradovi, ribogojnicami, funkcionalnimi potmi in drugimi nepremičninami, res v lasti rimskokatoliške cerkve (RKC) oziroma nekdanje briksenške škofije, a je ta leta 1858 te gozdove, do katerih je prišla še v času fevdalizma, prodala jeseniškim fužinarjem. Ti so jih čez čas prodali Kranjski industrijski družbi, ki je bila odgovorna za jeseniško železarstvo in je bila leta 1895 zaradi gospodarskih težav podržavljena. Več

REJVikend

Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto. Več

Zahod oborožuje Savdsko Arabijo, namesto da bi od nje zahteval konec vojne v Jemnu

Kaj če so ZDA šle v vojno in tega tam nihče ni opazil? Vprašanje je grozno, a prav to se je zgodilo prejšnji teden, v Guardianu piše Moustafa Bayoumi, profesor na univerzi New York. Medtem ko so se Američani ukvarjali z izjavami kandidata republikanske stranke za predsednika ZDA Donalda Trumpa, je ameriška mornarica raketirala tri radarske postaje, ki so pod nadzorom uporniških Hutijev v Jemnu. To je bil v jemenski državljanski vojni prvi neposredni napad ZDA na upornike. Več

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

Izbor dogodkov od 20. do 22. oktobra. Več

Sekuoia v ljubljanskem Pritličju

Nocoj ob 21. uri bo v ljubljanskem Pritličju na Mestnem trgu nastopil danski producent in električni virtuoz Sekuoia. Po nizu odmevnih izdaj EP-ploščkov bo predstavil svoj debitantski album Flac, ki je izšel prejšnji mesec. Občinstvo bo ogreval Antik. Več o dogodku si lahko preberete na tej povezavi.  Več

Britanska vlada zanika, da bi bilo zaprtje računov ruski TV postaji Russia Today del novih sankcij

Britanska banka NatWest je napovedala zaprtje računov ruski televizijski postaji RT (Russia Today), ki oddaja v angleškem jeziku. Odgovorna urednica Margarita Simonyan je po twitterju sporočila: »Naše račune v Veliki Britaniji so zaprli. Vse račune. Na odločitev se ni mogoče pritožiti«. Dodala je še: »Naj živi svoboda govora«, poroča The Independent. V pismu, ki so ga na RT dobili od banke piše, da skupina Royal Bank of Scotland, katere del je NatWest, nočejo več poslovati z RT. Več

Odziv Mojce Pašek Šetinc na korespondenco med uredniki o Tarči

Glede korespodence med profesorjem za medije na FDV Markom Milosavljevićem in odgovorno urednico informativnega programa na TV Slovenija Jadranko Rebernik, ki je bila objavljena na spletni strani varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, se je z dodatnimi pojasnili odzvala urednica dnevno-informativnih oddaj Mojca Pašek Šetinc. Njeno pismo objavljamo v celoti.

Več

Predsednica DNS meni, da so v Tarči padli standardi profesionalnega novinarskega dela

Zaradi polemike o četrtkovi oddaji Tarča, v kateri so spregovorili o (ne)pravici do splava, se je zdaj oglasila tudi predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek, ki je odgovorni urednici informativnega programa Jadranki Rebernik poslala pismo, v katerem pravi, da tudi sama deli mnenje več izrečenih kritik na račun zadnje Tarče, namenjene konstruiranju moralne dileme/dihotomije med pravico do življenja in pravico do splava. Več

Éva Duda Dance Company v Ljubljani

V okviru mednarodnih programov Uvoz-izvoz in Plesna Vesna Zavoda EN-Knap, bo v Španskih borcih v Ljubljani 25. oktobra ob 20.00 gostovala Éva Duda Dance Company, ki velja za enega ključnih neodvisnih plesnih ansamblov v Budimpešti. Na ogled bosta dve predstavi: Dihaj! (lirična koreografija Éve Duda na glasbo Nilsa Frahma in Pétra Kunerta ter na temo nenehnega hitenja v življenju) ter Ali se začne s poljubom?, v kateri koregrafski dvojec Rosane Hribar in Gregorja Luštka duhovito preigrava klišeje baleta in tanga. Več

Do Tarče kritični tudi generalni direktor Fili, direktorica Biziljeva in varuh pravic gledalcev Ambrožič

Na polemiko o četrtkovi oddaji Tarča se je odzval tudi varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Lado Ambrožič. V kolumni z naslovom Zgovoren molk po četrtkovi Tarči je razkril, da se je na pomenljivim naslovom oddaje »Splav – svobodne v odločanju« usula toča ogorčenih odzivov, z enotno in nedvoumno poanto: v vseh pogledih velik uredniški spodrsljaj. Varuh pravic gledalcev pravi, da se na to ni odzval že dan po oddaji, torej v petek, saj je na RTV zakrožila informacija, da bo sporočilo za javnost še istega dne napisalo programsko vodstvo. Kar pa se ni zgodilo. Po Ambrožičevih besedah so nekateri lahko prebrali zgolj kratko pojasnilo enega od urednikov, ki pa ga direktorji niso objavili. Opredelil se je tudi generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli, ki pravi, da ima urednica Tarče na bolniški Ilinka Todorovski prav in da je šlo še za spodrsljaj informativnega programa. Dodal je tudi, da je bila oddaja še posebej problematična zaradi Angelce Likovič, ki je pred Tarčo na nacionalni televiziji že izražala stališča, ki so" nestrpna in mejijo na sovražni govor in ne bi smela imeti še ene priložnosti". Z njim pa se deloma strinja tudi direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj, ki je dodala, da gre v informativnem programu predvsem za "pomanjkanje strokovne avtoritete, profesionalnega načina dela in komunikacije, o čemer se bodo morali temeljito pogovoriti". Več

Ker je hotela posneti protest, ji grozi do 45 let zapora

V Severni Dakoti v ZDA so med snemanjem protesta proti naftovodu, po katerem Kanada dobavlja nafto v ZDA, aretirali Deio Schlosberg, producentko dokumentarnega filma How to Let Go of the World And Love All the Things Climate Can't Change. Skupaj z aktivistoma Samuelom Jessupom in Michaelom Fosterjem so jo obtožili kraje premoženja in storitev, poroča Reuters. Več

Računalnik, ki zna povedati, ali je nekdo stric ali oče

Ljudje bodo brez dvoma ostali nadzoriki sistema, tiste, ki se bojijo, da jim bodo v prihodnosti vladali računalniki in jim bodo roboti odvzeli delo, tolaži izvedenec za umetno inteligenco Mustafa Suleyman. Pred leti je ustanovil podjetje Deep Mind, ki ga je pred dvema letoma odkupilo Googlovo hčerinsko podjetje Alphabet za 400 milijonov dolarjev, poroča Frankfurter Allgemeine. Preden bo umetna ineligenca lahko v res omembe vrednem obsegu povsem nadomestila ljudi, bo po Suleymanovih besedah trajalo še veliko let, najbrž desetletij. Bo pa nam tehnologija olajšala delo. Več

Skupni projekt Romana Uranjeka in Radenka Milaka

V Galeriji Fotografija v Ljubljani bo od 21. oktobra do 26. novembra na ogled z naslovom razstava Dates 7. Gre za skupni projekt dveh umetnikov - Romana Uranjeka in Radenka Milaka, ki se je začel pred skoraj dvema letoma, s tokratno razstavo pa je dosegel prelomnico-novo stopnjo in interakcijo med časom, zgodovino in politiko. Več

Ko urednica izjavi, da smo gledali eno od boljših Tarč

Po četrtkovi oddaji Tarča o pravici do splava se je zdelo, da odgovorni, torej urednice in uredniki na nacionalni televiziji, "modro" molčijo. A pojasnila tičijo skrita stran od družabnih omrežij, namreč v rubriki Varuha pravic gledalcev in poslušalcev Odzivi in odgovori, kjer je objavljena korespondenca med profesorjem za medije na FDV Markom Milosavljevićem in urednicama Jadranko Rebernik (odgovorna urednica informativnega programa) ter Mojco Pašek Šetinc (urednica dnevno-informativnih oddaj). Prvi je odgovorno urednico in njeno ekipo pozval k takojšnjem kolektivnem odstopu. Milosavljević je zapisal, da bi moral odstopiti tudi urednik oddaje Dobro jutro, ki je prejšnji teden prav tako organiziral razpravo o splavu, po profesorjevem mnenju gre namreč za "neprimerno umeščenost tematike v programski čas in v programski kontekst". Pri zadnji tematiki Tarče pa za "neustrezno posvečanje osrednjega programskega časa eni temeljnih ustavnih in ženskih pravic". Več

Oče evra pravi, da se bo hiša iz kart nekega dne sesula

Nemec Otmar Issing je eden od očetov evra. Njegova je celotna struktura Evropske centralne banke (ECB). Njegova je odločitev o vzpostavitvi ECB po vzoru nemške Bundesbanke in določitvi nizke ciljne inflacije (malo pod 2 odstotkoma) za države v območju evra. Kar po krizi počnejo Evropska unija, ECB in evroobmočje ne odobrava, die Presse povzema njegov pogovor za strokovni bančni časopis Central Banking Journal. Če ne bo sprememb, ima malo upanja. Več

Zagnani predsednik

V sredo zvečer ste si lahko prek spleta ogledali, kako je predsednik Borut Pahor v studiu podjetja OnlineGym4me vneto telovadil s strokovnjakinjo za hujšanje Natasho. Podjetje je že pred predsednikovo pomočjo računalo na hitro rast in velike dobičke zaradi prepričanja, da so ljudje pripravljeni plačevali za spletne oglede vadb osebnih trenerjev. Slovenskim uporabnikom ponuja tri mesece brezplačnega dostopa in predsednik države je častni pokrovitelj te ponudbe. Pahor akcijo za privabljanje strank podpira, ker gre za »originalno in globalno zamisel, ki spodbuja bolj aktiven in zdrav življenjski slog«, bolj »vitalni« ljudje pa »lažje rešujemo stare in nove življenjske izzive«. Več

Kako je intervju v Mladini pripomogel k rahljanju določb o volilnem molku

Andrej Fištravec, v tistem času še vzhajajoča zvezda mariborske politike, je teden ali dva pred lokalnimi volitvami leta 2014 spregovoril v intervjuju za Mladino. Obljubil je marsikaj, to pač počnejo politiki. V soboto, dan pred volitvami, je Sašo Pelko, član predvolilnega štaba mariborskega župana, na profilu na Facebooku spomnil na ta intervju. Napisal je: »Odličen intervju, vabljeni k branju.« Zaradi kršitev določb o volilnem molku mu je inšpektor za notranje zadeve izrekel globo 125 evrov. Šlo naj bi za nedopustno politično agitacijo na dan, ko naj bi bila ta prepovedana. »Vsebina intervjuja govori proti ostalim kandidatom za župana Maribora in propagira kandidata za župana Andreja Fištravca,« so zapisali na inšpektoratu. Pelko se je na odločitev pritožil, a na višji instanci, na okrajnem sodišču, ni dosegel nič. Intervju v Mladini naj bi bil navadna politična propaganda. Več