Grega Repovž

7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Uvodnik

Čas za novega mandatarja

Ta teden je postalo dokončno jasno, da je vlada Janeza Janše zavozila cepilno strategijo. Ves čas nas je skrbelo, a smo upali, da gre le za manjše težave. V Sloveniji je bilo v sredo več kot 212.000 neporabljenih cepilnih odmerkov zoper covid-19, naročila cepiva AstraZenece smo kar ustavili, javnost pa je morala poslušati razlage, da je vse v najlepšem redu, da cepljenje poteka normalno, gre le za manjše težave, ker še nimamo nacionalnega informacijskega sistema. A vsem strokovnjakom so alarmi zazvonili že pretekli teden, ko je Bojana Beović, sicer predsednica zdravniške zbornice, ki vodi tudi strokovno skupino za cepljenje, javno oznanila, da bi lahko v Sloveniji že v kratkem začeli cepiti splošno populacijo. Kako to?

VSTAJA

V ponedeljek pred poslovno stavbo na Tivolski cesti v Ljubljani niso stali novinarji in uredniki. Drži le, da so lahko tako javno stali in se izpostavili s svojimi telesi ter imeni in priimki, ker so novinarji in uredniki. Temeljna dolžnost novinarjev je namreč, da profesionalno poročajo o razmerah v družbi in njenih podsistemih. In tako morajo spregovoriti tudi o razmerah v lastni Organizaciji, če se tam zgodi nekaj, o čemer bi poročali tudi sicer. Zato novinarji vedno znova med prvimi spregovorijo v vsaki družbi, ki ne upošteva ustavnih in pravnih smernic.

Financiranje kulta

Bilo je leta 2017, v letu pred državnozborskimi volitvami, ko se je skupina državljanov in državljank, prikladno razpršenih po vseh slovenskih regijah, sočasno in domnevno spontano odločila za vstop v posebej zahtevno in v Sloveniji vse manj perspektivno branžo: medije. V razmiku nekaj mesecev je po državi vzniknilo 17 novičarskih portalov, ki so si bili sorodni že na prvi pogled. Njihove spletne strani so bile vse postavljene po isti predlogi programske opreme WordPress, vse so bile brez kolofona in navedbe izdajatelja. Predvsem pa so vsi portali striktno izvajali isto uredniško politiko agresivne propagande v prid stranke SDS in njenega predsednika Janeza Janše. Kar je povsem logično, saj je večji del urednikov in urednic teh portalov neposredno povezan z Janševo stranko, v glavnem gre za vidne člane lokalnih odborov SDS.

Vodja Ukoma razdelil desettisoče evrov

Konec februarja so se s portala Necenzurirano na Ukom obrnili z zahtevo, naj jim razkrijejo vse pogodbene partnerje v zadnjem letu dni. Toda podatkov niso prejeli. V Ukomu, ki se financira izključno iz državnega proračuna, jih namreč zaradi »varstva osebnih podatkov« niso želeli razkriti. Poslali so jim ga šele na zahtevo informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. Ugotovila je, da Ukom s skrivanjem podatkov krši zakon, zato je ugodila pritožbi portala Necenzurirano. Podatki so pokazali, da so kampanjo za cepljenje zaupali »strokovnjaku za govorico telesa« Edvardu Kadiču, kolumnistu Nova24TV, ki na družbenih omrežjih napada opozicijo in druge kritike vlade. Za »izvedbo komunikacijskih storitev v pripravi in izvedbi komunikacijske podpore projektu promocije cepljenja proti COVID-19« mu bo Ukom plačal 11.500 evrov.

Javni denar za medije SDS

Štiriindvajset portalov, ki so si po regijskih in demografskih merilih razdelili širjenje stališč SDS, seveda še zdaleč ne pomeni celotne medijske mreže Janševe stranke. Vanjo je treba prišteti še težkokategornike sovražnega govora, diskreditacij in propagande, ki opravljajo svoje naloge na nacionalni ravni: Novo 24, Škandal 24, Siol, Planet TV, Politikis, Požareport, Demokracijo, Časnik in »novi slovenski fašistični medij«, kot je NTA, Nacionalno tiskovno agencijo, imenoval kar njen urednik Aleš Ernecl. V nasprotju z v letih 2017 in 2018 vzpostavljenimi preprostimi portalčki iz WordPressa – izjema je V fokusu – gre v glavnem za multimedijske platforme, ki delujejo na spletnih straneh, družbenih omrežjih in tudi na YouTubu, Nova 24 in Planet TV sta seveda predvsem televiziji, glasilo stranke SDS Demokracija pa tiskana publikacija. Ti kanali so neprimerno dražji od lokalnih portalov, kot je že leta 2018 v Mladini razkril Borut Mekina, pa jih izdatno financirajo madžarski prijatelji Janeza Janše.

»V nedostojnih časih je nedostojno, če ostaneš tiho«

Dr. Sandra Bašić Hrvatin je redna profesorica, znanstvena svetnica, na primorski univerzi poučuje medijske študije. Je tudi aktivistka, udeležuje se protestov, 27. aprila je pred vladno palačo dejala, da upora ni mogoče niti utišati niti zatreti. »Politične elite imajo v rokah denar, policijo, vojsko, banke, ki jih nenehno polnijo z našim denarjem, imajo v rokah trobila, katerih naloga je zastrupljati javni prostor in čistiti njihovo umazano politično podobo. Tisto, česar nimajo, mi pa imamo v izobilju, so vztrajnost, srčnost in pogum.«

Twitter je blokiral številne lažne profile in sodelavca Nova24 TV 

Govorice o kleti na Trstenjakovi, vpeti v mrežo tovarne sovraštva stranke SDS, v kateri – priden kot mravljica in skrit pod tančico anonimnosti – domoljubni podmladek piše komentarje v podporo velikemu vodji, že nekaj časa burijo duhove. Skrivnostna klet ni bila nikoli bolj verjetna kot ob aferi Kopriva, ko se je izkazalo, da za najmanj enim izmed anonimnih profilov na Twitterju stoji poslanka SDS Alenka Jeraj. Twitterjevi algoritmi zdaj ugotavljajo, da ima kopriva mlade.

Vse storijo narobe

Ni še mesec tega, kar se je iztekla najbolj sveža od vladnih zapovedi obvezne uporabe zaščitnih mask na prostem, katere kršitev se kaznuje z relativno in tudi absolutno eno najvišjih kazni, če jo primerjamo s kaznimi, ki veljajo v drugih evropskih državah – z najmanj 400 evri. Za to se je nazadnje odločila kar vlada sama, po lastni presoji, saj niti vladna svetovalna skupina strokovnjakov tega ni predlagala. Obvezno nošenje mask na prostem je vlada v zadnjem dobrem letu odredila večkrat in za daljša obdobja kljub opozorilom, da je takšna zapoved nezakonita, saj zanjo ni pravne podlage.

Vrnite nam denar

V času epidemije smo bili občani še posebej pazljivi. Če nas je bolel zob, smo raje potrpeli. Ekstremnih športov se večinoma nismo lotevali. Kronični bolniki so raje ostajali doma in operacije prestavljali v nedoločeno prihodnost. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo lani za 23,6 odstotka manj zobozdravstvenih pregledov, 13,5 odstotka manj specialističnih obravnav in 13,3 odstotka manj operacij kot leto prej. A vendarle smo državljani še vedno plačevali položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje z enakimi zneski kot prej.

Skrivnost antitotalitarizma

»Hočemo trge za svoje presežne produkte,,« je vzkliknil William McKinley, še preden je postal ameriški predsednik. Ko je leta 1897 postal predsednik, je najprej očistil in »civiliziral« Filipine. Brutalno – v času ameriške okupacije Filipinov je umrlo več kot 200 tisoč ljudi. Amerika je dobila kolonijo – in trg.

Slabo ozračje

Prišla je pomlad, prihaja poletje, v marsičem obdobje olajšanja – tudi zato, ker gre za obdobje, precej manj naklonjeno širjenju virusov. Hkrati gre za obdobje, ki bi ga bilo treba izkoristiti kot pripravo na hladnejši del leta. Ne le glede tega, kaj vsak posameznik lahko stori zase in s tem tudi za druge in za družbo v celoti, pač pa tudi kar lahko oziroma bi morala za svoje prebivalce storiti država.

Na Brdu ni več Tita

Takoj po drugi svetovni vojni je ljudska oblast začela postavljati spomenike v čast in slavo partizanskih epopej in velike zmage nad sovražniki. Logično in upravičeno. A spomeniki in spominske plošče so se množili, rasli so kot gobe po dežju, nazadnje se je vedelo za vsako hišo, kjer je bila kurirska javka, za vsak vogal, kjer je počila puška. Oblast je slavila samo sebe. Danes, toliko let kasneje, opazujemo podoben pojav. Vlada je na posestvu Brdo na Račjem otoku postavila spomenik Demosu, tam so se namreč aprila 1991 sestali predsedniki tedanje vladajoče koalicije in se odločili, da je treba zavihati rokave ter pospešiti priprave na osamosvojitev. Za osamosvojitev se niso odločili politiki, pač pa so jim to nalogo zaupali volivci na plebiscitu. Na znamenju so zapisane slavnostne besede o tem, da se je na sestanku 28. aprila 1991 koalicija Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika odločila, »da ne bo odstopala od realizacije plebiscitne odločitve«. Lepo, a to gotovo ni bil najusodnejši sestanek, povezan z osamosvojitvenim dogajanjem. Zgodovinar Božo Repe pravi, da gre za še en poskus prekrajanja zgodovine: »Demos ni ’junaško’ nasprotoval vsemu svetu, Jugoslaviji in vsej drugi politiki v Sloveniji. Samovoljno je hotel izpeljati plebiscit in Pučnik je samovoljno določil in objavil datum. Potem so v Demosu spoznali, da to pač ne more biti strankarski projekt z nekaj glasovi večine v parlamentu (pri tem, da je bil tudi Demos notranje razdeljen in tudi sam precej jezen zaradi Pučnikove samovolje). Da plebiscit lahko uspe samo, če je projekt vse politike in vseh državljanov. Konsenz o njem je bil nato dosežen z velikim trudom, največ po zaslugi Milana Kučana in Spomenke Hribar.« Sedanja oblast še najraje slavi samo sebe. Počne pa še nekaj drugega ... 

Vlado Miheljak

7. 5. 2021  |  Mladina 18  |  Dva leva

Der Patient und die Presse

Seveda zgornjih ugotovitev o drastičnem upadu zadovoljstva s stanjem demokracije v Sloveniji in po drugi strani o zaupanja vrednih medijih ni sproducirala STA. Jih je pa posredovala. Namreč zadnje rezultate cikličnega merjenja razpoloženja državljanov EU; tako imenovanega Eurobarometra. Morda prav ta primer najbolje razkrije, v čem je problem STA. Janšev režim se manj boji tudi najbolj kritičnih člankov in komentarjev kot pa nevtralnega posredovanja informacij o stanju stvari, ki mu ne gredo v prid. Naj so komentarji, denimo v Mladini, še tako strupeni, zaupanja v njegov režim ne omajajo tako drastično kot nekomentirano, nevtralno posredovanje zapisov o Janši v tujih medijih. O sporih s plejado tujih novinarjev, politikov, medijev smo izvedeli iz navidezno nedolžnih povzetkov. In večina tega pride v slovensko javnost prav s posredovanjem Slovenske tiskovne agencije.

Nalog za izpraznitev prostorov na Metelkovi 6 razveljavljen 

Ministrstvo za kulturo je z grožnjami, da se bodo morale nevladne organizacije izseliti iz stavbe na Metelkovi 6, kjer bivajo že skoraj 30 let, mislilo resno. Spomnimo se: gre za ljudi, kolektive in nevladne organizacije svetovnega ugleda, ki segajo tudi po najvišjih mednarodnih strokovnih nagradah. Med njimi so denimo Center za slovensko književnost, Mirovni inštitut, Zavod Maska, Škuc, Plesni teater Ljubljana, Mesto žensk, Kino Otok in druge.

Tajno ali javno

Po večletni pravni bitki med časnikom Večer in državnim zborom je upravno sodišče odločilo, da so glasovnice s tajnih glasovanj v državnem zboru informacija javnega značaja in morajo biti dostopne javnosti. A to ne pomeni, da bo tajnost glasovanja izgubila pomen. V parlamentu se tajno glasuje o različnih imenovanjih, recimo ustavnih sodnikov, in na volitvah za predsednika vlade. Glasovanja so tajna zato, da lahko poslanci, če to želijo, glasujejo po svoji vesti in stranke težje ugotavljajo, kdo ni glasoval po strankarskih željah.

Načrt, ki zbuja resno skrb

Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je Slovenija prejšnji teden poslala evropski komisiji in je nastajal pod taktirko ministra za razvoj in kohezijsko politiko Zvonka Černača, vsebuje za skoraj tri milijarde evrov manj projektov in investicij, kot bi jih lahko. Problematičen pa ni le obseg projektov. Takšna sta tudi vsebina nekaterih prijavljenih projektov in dejstvo, da so bili nekateri razvojni projekti očitno zavestno spregledani. »Institut ’Jožef Stefan’ kot institucija ni bil vabljen k predložitvi ali predstavitvi projektov,« nam je ta ponedeljek odgovoril direktor instituta prof. dr. Boštjan Zalar. Na vprašanje, ali imajo projekte, ki bi sodili v Načrt za okrevanje in odpornost, pritrjuje, izpostavlja zlasti Center za nove tehnologije. »Za ta večji infrastrukturni projekt imamo že več let pripravljen načrt,« odgovarja in dodaja, da želijo sredstva zanj dobiti iz evropskih skladov. »Iz perspektive naše osnovne dejavnosti, raziskovanja, se nam zdi, da bi bil dokument lahko zastavljen bolj ambiciozno. Računamo pa, da bo mogoče projekte, vezane na raziskovanje in razvoj, ki niso prišli v Načrt za okrevanje in odpornost, vključiti v sredstva evropske kohezijske politike,« upa Zalar.