Cena zapravljenega zaupanja

Slovenija le počasi leze proti ustrezni precepljenosti prebivalstva proti koronavirusu, ki je temelj za vrnitev v normalo. V paniki je vlada dokončno sprostila naročanje na cepljenje in po načelu »kdor prej pride, se prej cepi« odprla dostop za vse, ki se želijo zaščititi. Toda vsi si tega ne želijo, kar se kaže v znatnem deležu prebivalstva, ki je do cepljenja zadržan ali ga celo zavrača. Takšen odnos je izraz tradicionalne slovenske zadržanosti do cepiv, pa tudi neustrezne komunikacije oblastnikov, ki so pri marsikom zbudili odpor do svojih ukrepov, tudi tistih dobrih.

Ne zaupajo vladi, ne zaupajo v cepiva

Konec preteklega tedna je družba Ninamedia za Mladino izvedla javnomnenjsko raziskavo na vzorcu 1250 anketirancev in anketirank. Zastavili smo jim tri vprašanja. Če so na vprašanje, ali se nameravajo cepiti zoper covid-19, odgovorili negativno, smo poskušali ugotoviti, zakaj se ne želijo cepiti, na koncu pa smo še preverili, koliko na njihovo mnenje vpliva ravnanje odločevalcev. Prvo vprašanje je razkrilo, da je bilo izmed anketiranih vsaj z enim odmerkom cepljenih že dobrih 23 odstotkov, slabih 22 odstotkov se še namerava cepiti, 18 odstotkov anketiranih se še ni odločilo, kar 36,6 odstotka pa je trdno odločenih, da se ne bodo cepili. Slednje smo zato vprašali po razlogih, zakaj k cepljenju ne želijo pristopiti. Dobra dva odstotka bosta tako ravnala iz zdravstvenih razlogov, 18,5 odstotka zavrača cepljenje na splošno in ne verjame vanj. Kar 62,9 odstotka anketiranih ne zaupa cepivom zoper covid-19, dodatnih 6,7 odstotka anketiranih pa zavrača cepljenje zato, ker jim ni omogočeno, da bi izmed cepiv, ki so na voljo, izbrali tisto, ki mu sami najbolj zaupajo. Slabih deset odstotkov anketiranih ni želelo razkriti razlogov za zavračanje cepljenja.

Intelektualna lastnina v času covida

Globalna oskrba cepiv proti bolezni covid-19 je vse prej kot enakomerna. Medtem ko se v razvitih državah zaradi vse hitrejšega cepljenja začenjajo sproščati ukrepi, je v manj razvitem delu sveta pandemija na vrhuncu. Najbogatejše države, ki predstavljajo zgolj 14 odstotkov svetovne populacije, imajo prednostni dostop do več kot 50 odstotkov svetovnih zalog cepiv. Po trenutnih ocenah v manj razvitih državah ne bo zadostne precepljenosti še več let – najrevnejše bodo za cepiva morda morale čakati do leta 2024. Poleg osnovnih humanitarnih razlogov je uspešno spopadanje s pandemijo ključno tudi za globalni ekonomski razvoj.

Zakaj v Janševem kabinetu zbirajo imena posameznikov, ki so jih imenovale pretekle vlade?

Šestega aprila so iz kabineta predsednika vlade na vsa ministrstva poslali dopis – »Poziv vlade« –, v katerem ministrstva prosijo, naj jim posredujejo spisek vseh kadrovskih imenovanj te in preteklih dveh vlad, torej vlade Marjana Šarca in Mira Cerarja, v mednarodne organizacije, paradržavne institucije, kot so SDH ali slaba banka, ter v pomembnejše delovne skupine. Razumljivo je, da vlada potrebuje seznam trenutno aktivnih mandatov, a zakaj jo zanimajo imenovanja iz leta 2014, katerih mandat je večinoma že zdavnaj potekel?

Usoda beguncev (ponovno) v rokah varuha

Konec aprila je v veljavo stopil zakon o tujcih. Zakon uvaja možnost, da vlada in državni zbor začasno zapreta mejo in prenehata sprejemati prošnje za azil, torej možnost, ki jo je ustavno sodišče nekoč že razveljavilo. Tedaj je ustavno sodišče zakon presojalo na pobudo varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Bo zdaj enako pobudo podal njen naslednik Peter Svetina?

V imenu upokojencev

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) velja za neprofitno in eno najštevilčnejših humanitarnih organizacij pri nas, zato se je smiselno vprašati, kako deluje. Pogosto se namreč, hote ali nehote, izkaže, da predvsem v interesu aktualne oblasti in svojega vodstva.

Niti zgražati se ne moremo več nad Možino

Težko je pisati o Jožetu Možini in Petru Jambreku; človek je na tem, da začne uporabljati grde, prostaške izraze, kar malo bi psoval in se jezil. A ne gre in ne zaslužita si. Danes je pač zgolj duhamorno gledati ta dva preračunljivca, katerih skupna značilnost je, da jima res nič ni sveto, ne resnica, ne dejstva, ne ta država. Pač vse, kar počneta, počneta le zase, tako kot večina vrhovnih janšistov.

V Sloveniji vedno več ljudi podpira možnost, da istospolni partnerji posvojijo otroka

Med 30. oktobrom in 9. novembrom lanskega leta je na vzorcu 1007 oseb agencija Mediana preverjala stališča in razširjenost diskriminacije v Sloveniji. Raziskavo javnega mnenja je naročil Zagovornik načel enakosti.

Suspendirani robotski psi

Newyorčani še niso pripravljeni na futuristično distopijo, v kateri se po ulicah sprehajajo robotski psi. Kdo bi jim zameril? Roboti, ki so jih zadnjih nekaj mesecev po ulicah New Yorka sprehajali policisti, so videti, milo rečeno, srhljivo, njihovo premikanje deluje kot stop-motion animacija iz kakšne znanstvenofantastične grozljivke, obujene iz preteklosti, vendar pa so izjemno spretni in zmogljivi: »vidijo« v temi, spretno premagujejo ovire in agilno skakljajo po stopnicah.

Janko Lorenci

14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Kolumna

Težavnost prave mere

Janša je direktorja STA Veselinoviča obtožil sodelovanja pri umoru, sam pa počasi zares ubija agencijo. Oboje spada med njegove hujše izjave in dejanja. Kako se odzvati na tak govor in taka dejanja, strupena, sovražna in nevarna? Janša in SDS, ukrojena zvesto po njegovi podobi, sta v slovenski politiki unikum, grupacija z vsemi značilnostmi skrajne desnice, ki sredi pandemije in z njeno pomočjo državo in družbo dobesedno mrcvari.

Sušifikacija žuželk

Znanstvenofantastični spektakel Iztrebljevalec: 2049 v uvodni špici prikazuje neskončne kalifornijske farme, prekrite z gostimi oblaki megle, kjer kmetje ne vzgajajo živine, temveč debele ličinke še debelejših hroščev, ki v tej mrki viziji prihodnosti človeku pomenijo glavni vir beljakovin. Množična proizvodnja žuželk kot hrane za ljudi ima v filmu jasen namen: bližnjo prihodnost naše civilizacije predstaviti kot distopijo, ob kateri se gledalec zgrozi. A pravzaprav se ob tem prizoru želodci obračajo predvsem zahodnjakom: dobri dve milijardi ljudi po vsem nezahodnem svetu ima namreč najrazličnejše žuželke tako rekoč na dnevnem jedilniku. Najrazličnejše kulture po vsem svetu že od človeške zore glodajo čričke, gosenice, kobilice, črve in druge vrste malih gomazečih bitij. Ta bodo morda kmalu pristala tudi na naših krožnikih: številni okoljevarstveniki v žuželčjih obedih prepoznavajo rešitev za naš planet, ki (tudi) po zaslugi množične živinoreje naglo tone v okoljsko pogubo. Uslišala jih je evropska komisija, ki je te dni posušene ličinke hrošča mokarja zakonodajno odobrila kot primerne za prehrano. Podjetni posamezniki tudi pri nas že gojijo črvičke, ki bodo morda v naslednjih letih začeli polniti police vaših najljubših veleblagovnic. Dober tek vsem skupaj.

Nina Valič, igralka, ki podpira boj proti premoči vseh vrst

Bila je Savda (izmenično s Tino Vrbnjak) in Nazira v Požigih Wajdija Mouawada, eni najboljših predstav tekoče – okrnjene – gledališke sezone, epski pripovedi o vojni, ljubezni, izgubah, konfliktih, strahu; o ljudeh, ki so izgubili vse, ki se ves čas bojijo za svoje življenje, a kljub vsemu ne izgubijo upanja in želje po bližini. Po drugi strani pa dve leti prej Linda v Tatovih Dee Loher, umeščenih v zahodno družbo sodobnega sveta, ki ji nič zares ne manjka, a vendarle sleherniki živijo drug mimo drugega, ne da bi zares živeli, se »kradejo skozi življenje«.

Z elektrošokom nad sočloveka

Virus covid-19 je poskrbel, da smo osebni prostor z enega metra razširili na poldrugi meter oziroma dva, saj naj bi bila takšna razdalja med posamezniki učinkovitejša pri zaustavljanju širjenja pandemije. Pojavila se je tudi posebna palica za vzdrževanje zadostne medosebne razdalje, s katero lahko uporabnik tiste, ki se mu preveč približajo, žvajzne z električno napetostjo 4,5 volta. Vemo, kaj je o tem, da imajo ljudje možnost pošiljanja elektrošokov, pokazal eden najslavnejših družboslovnih eksperimentov, imenovan po njegovem avtorju Milgramu. Palica, ki deluje na baterije, je teleskopska in jo je zloženo mogoče prenašati v žepu ali torbi ter pred uporabo nastaviti na primerno razdaljo; iztegnjena doseže 1,8 metra. Ne sme se uporabljati pri mlajših od 14 let ali osebah, ki imajo kakšno obolenje. Firma Kiikerland, ki izdeluje elektrošok palice za socialno distanciranje, pravi, da gre za idealno darilo za germofobe. V njihovi ponudbi je tudi obesek za ključe, ki opozarja na vzdrževanje primerne razdalje in kot radar piska vsakič, ko se kdo približa na 1,8 metra.

Spolnost starostnikov ne sme biti tabu

Moški poljublja moškega. Par se skriva pod odejo. Ljubimca se združita v strastnem poljubu. Ženska je od svojega partnerja pravkar dobila sočen poljub na vrat. Vsi so goli. In stari. Štejejo od šestdeset do osemdeset let, a so ravno tako strastni in ljubeči kot mladi pri dvajsetih.

Pazite, da vam ne ukradejo podobe

Štiriindvajsetega aprila 2013 so klub Gromka na ljubljanski Metelkovi prvič napolnili zvoki feministične tehnoburleske Tatovi podob. Začetki predstave, za katero je stal kolektiv transspolnih entitet The Feminalz, so bili bolj sramežljivi: prvo uprizoritev in nekaj ponovitev je obiskalo le okoli petnajst, dvajset gledalcev.