Korupcija

Februarja lani je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) objavila javni razpis za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov z ocenjeno vrednostjo 43,4 milijona evrov brez DDV. Prijavili so se trije ponudniki, na koncu je v igri ostal le eden. To je bil konzorcij podjetij Riko Janeza Škrabca, Kolektor CPG Stojana Petriča in CGP Darija Južne, prijatelja ministra Andreja Vizjaka. Konzorcij je za izvedbo projekta januarja letos zahteval 148,4 milijona evrov brez DDV, torej 3,4-krat toliko, kot je znašala ocenjena vrednost.

Politični kviz o vladnih spletkah, aferah in škandalih zadnjih let 

V opomin na pomembnost prihajajočih volitev je inštitut Danes je nov dan pripravil politični kviz, v katerem bodo verjetno še tisti najstrastnejši antivolivci našli dovolj razlogov, da v upanju na manj škandalozne čase vendarle oddajo glas na volitvah.

Zaprtje Ruskega doma v Ljubljani in drugi znaki rusofobije 

V imenu obračunavanja z ruskim režimom se ruskim športnikom prepoveduje udeležba na tekmovanjih in ruskim umetnikom nastopi na svetovnih odrih. Z ruskimi vladnimi institucijami je recimo sodelovanje prekinil tudi Frankfurtski knjižni sejem. Morda najbizarnejši je bil poskus milanske univerze, da bi odpovedala napovedani seminar o Dostojevskem, ki ga je kasneje vendarle izpeljala. Podoben simptom rusofobije, ki bolj kot Putinu škodi navadnim ljudem, je zaprtje Ruskega doma v Ljubljani.

Udba kot prioriteta

TV Slovenija ob torkih zvečer že leta predvaja odlične tuje in domače dokumentarce, ki obravnavajo najaktualnejše družbene teme. V ta »elitni« termin je bil že pred meseci umeščen domači dokumentarno-igrani film Ključ režiserja Janija Severja o odločno premalo raziskani temi – prostituciji v Sloveniji. Napovednik je sporočal, da bo film na ogled ta torek. A tik pred zdajci je bil odpovedan, TV Slovenija pa je namesto njega predvajala prvi del hrvaške igrano-dokumentarne serije Jugoslovanske tajne službe.

Bodo ukrajinski begunci na status begunca čakali več let?

Ruski vdor v Ukrajino se je začel 24. februarja. Tri dni kasneje so k nam prispeli prvi ukrajinski begunci. Notranji minister Aleš Hojs je napovedal, da jih lahko Slovenija sprejme do 200 tisoč.

SDS in varda

Ko je poleti 2020 paravojaška protitujska organizacija Slovenska varda (znana tudi kot Štajerska varda) napovedala izvedbo tabora za urjenje v občini Slovenske Konjice, je tamkajšnja občinska uprava, točneje župan Darko Ratajc s podporo občinskih svetnikov, podala izjavo za javnost, da »uniformirani pripadniki te in ostalih paravojaških skupin v naši občini niso zaželeni«. Izjavo so podpisale vse svetniške skupine razen svetnikov iz SDS. SDS se je na državni ravni v preteklosti zadržano, a vendarle izrekala proti vardi in njenim dejavnostim. V lokalnem okolju je marsikje drugače. Varda je omenjeni tabor v Slovenskih Konjicah navkljub nasprotovanju občinskih oblasti pripravila, za organizacijo je bil odgovoren njen »višji vodnik« Damjan Furman.

Radio Študent je ogrožen (kot že leta poprej)

Radio Študent, najstarejša študentska radijska postaja v Evropi, se je znova znašel pred oviro, ki bi lahko ogrozila njegov obstoj. Že več kot štiri mesece si pri ustanoviteljici, Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOUL), prizadeva za uskladitev akta o ustanovitvi z zakonom o nevladnih organizacijah, kar bi mu omogočilo ohranitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu. To Radio Študent nedvomno je. Od ohranitve statusa je odvisno, ali bo preživel – kljub nemalo polenom, ki mu jih pod noge mečeta ustanoviteljica in sedanja vlada.

POP TV in Levica in Luka Mesec

Saj je jasno, da POP TV in Levica težko najdeta isti jezik. POP TV je za Levico razpečevalka vzhodnoevropskega kapitalizma po neoliberalnih vzorcih, ki so jih zasnovali Američani že ob ustanovitvi te televizije. Kar je pač res: to je bil koncept že na začetku, POP TV hoče od nas, da se režimo banalnostim, da jemo tržni kapitalizem, da vemo, da je lastnina bolj sveta od Device Marije, vse, kar je zunaj kapitalizma in neoliberalizma, pa naj mrzimo. To diha iz celotnega programa tega medija, od tekmovanj podjetnikov, ki, če jim kapital blagovoli, lahko prodajajo svoje izdelke v trgovinah sponzorja, do seveda resničnostnih šovov, kot je Ljubezen po domače, kjer se nacija smeje ljudem, ki so hodili v posebne programe šolanja. Je pa res: POP TV ima dober informativni program, vse boljši, morda je to prineslo staranje, kdo ve, a POP TV zna delati televizičen informativni program, kar sicer ni tako težko, ko se največja konkurenca (TV Slovenija) še vedno pogosto vede, kot da je radio s sliko. A njihova razkritja, njihove razlage, tudi zapletene ekonomske, so res dobri, in dobri so po celotnem spektru oddaj, dobra je tudi zadnja oddaja, ki so jo lansirali v slovenski eter, Slakov intervju. Pač znajo delati televizijo – to ni javna televizija, je komercialna, v vseh razsežnostih te besede, ampak ko gre za informativni program, je profesionalno komercialna, ne banalna. POP TV se drži dobro tudi zadnji dve leti, v času avtokracije – sploh ker avtokrat ves čas pritiska na lastnike televizije in napada novinarje. A POP TV se ne da in, na primer, spremlja proteste, pa naj Janša, Hojs, Tonin in Počivalšek še tako pritiskajo. In ne samo to: nikjer ne pokaže, da v resnici bije bitke z avtokratom, ne dela se junaka, ne dela se revčka – pač pelje svoj posel iz dneva v dan.

Posledice velike jedrske nesreče so nepopisne

Žal velike in katastrofalne jedrske nesreče ni mogoče izključiti. Ta huda grozeča nevarnost je še precej bolj prisotna in resnična po vojaškem napadu Rusije na Ukrajino, saj spopadi na območju jedrskih elektrarn Černobil in Zaporožje, ki ga nadzira ruska vojska, ali samo tehnične napake pri nadzoru nad delovanjem teh elektrarn lahko povzročijo jedrsko nesrečo ali eksplozijo jedrskih reaktorjev ter katastrofalno sevanje ne le na ozemlju Ukrajine, temveč tudi v zelo velikem delu Evrope in Azije. Resnični grožnji napada na jedrsko elektrarno smo bili priča tudi med osamosvojitveno vojno v Sloveniji leta 1991. Jugoslovanska vojska je takrat simulirala letalski napad na jedrski reaktor v Krškem. Izpeljala je nizek prelet vojaških letal, da bi nas prestrašila in dokazala, da ta možnost resnično obstaja. Še več, letala so se nevarno spustila proti jedrski elektrarni, kot da bodo nanjo odvrgla bombe. Žal smo na to grožnjo v Sloveniji nekako prehitro in neodgovorno pozabili.

Tretje cesarstvo

»Če se pri priči odpravi tja, tako je menil, bo prišel še ravno pravi čas, da vidi, kako prvi cvetovi poganjajo skoz sneg; in če ostane tam mesec dni ali dva, potem bo ravno pravi čas za ribolov, saj bo sonce že precej močneje grelo. Že vnaprej se je veselil ribolova v tistih gorskih vodah. Tako naravne in čiste so, je pravil, tako zelo sveže in pomirjujoče. In želel si je prav to leto užiti pomlad – želel se je je naužiti, kolikor bi se je le mogel. Hotel je videti vse tisto novo življenje, ki je brstelo, ki je hitelo nadomeščati vse minulo. Hotel je, da bi ga povsem prepojilo. Želel je videti, kako zeleni glog vzdolž potočnih bregov, in prve cvetove žafrana po planjavah. Hotel je videti zelena stebelca bičevja vzdolž voda, ko se med odmrlim ločjem prebija kvišku. Hotel je občutiti novo toploto sonca in novo svežino planinskega zraka. Želel se je naužiti vsega, kar je to leto nudila pomlad – prav vsega. Tega si je želel bolj kot česar koli drugega na svetu, prav zaradi tistega, kar se je bilo zgodilo.

Stagnacija in nazadovanje

Muzej slovenske osamosvojitve, ena ključnih prednostnih nalog, ki si jih je v kulturi zastavila sedanja vlada, je pred mesecem presenetljivo potihoma, skorajda neslišno dobil prvega direktorja. Najmlajšega med slovenskimi nacionalnimi muzeji, z ustanovitvijo katerega je vlada izjemno hitela, čeprav se z obdobjem osamosvojitve kakovostno ukvarjajo že trije delujoči muzeji, in je zanj, čeprav je do številnih drugih vej kulture izjemno stiskaška, zagotovila zajetna sredstva, bo vodil zgodovinar dr. Željko Oset.

Heni Erceg

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Hrvaška

O mačkah in psih

Ali objava posnetkov razgaljenih trupel z ulic ukrajinske Buče resnično govori o napredku medijev in civiliziranosti družbe? Smo kdaj prej, na primer med vojno v Iraku, videli podobne posnetke civilistov, ki so jih ubile ameriške bombe? Ne, nismo, predvsem pa nismo videli posnetkov ubitih ameriških vojakov, da ne bi vznemirili ameriške javnosti. Tako eksplicitnih prizorov nismo gledali niti v nič manj krvavi vojni na območju nekdanje Jugoslavije. Je torej ta pornografija smrti namenjena čemurkoli drugemu kot vojni propagandi, čeprav jo je objavil napadeni? In ali je to korak naprej ali nazaj za civilizacijo, ki je tako napredovala, da danes kapitalistični svet ob neki lokalni vojni umira od strahu – kot so nekoč jamski ljudje – zaradi morebitnega pomanjkanja hrane, ki je ta razvita civilizacija očitno ni sposobna pridelati brez ruskega plina in ukrajinskega žita?

Janko Lorenci

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Kolumna

Rajši topovi

Levica je pripravila zakon o davku na velika prazna stanovanja, NSi, najbolj nekrščanska stranka v Sloveniji, pa mu nasprotuje in grozi z referendumom, čeprav priznava, da je sama razmišljala o takem davku. Praznih stanovanj je veliko, veliko pa je tudi ljudi v hudi stanovanjski stiski. To ne gre skupaj.

dr. Bogomir Kovač

8. 4. 2022  |  Mladina 14  |  Ekonomija

Trilema

Triindvajseto virtualno srečanje voditeljev EU in Kitajske 1. aprila 2022 je nova epizoda brezupnega evropskega iskanja politične identitete v globalnem svetu. Vse se je vrtelo okoli odgovornega ravnanja velesil v ukrajinski vojni. ZDA in EU pričakujejo, da Kitajska ne bo podprla Rusije. Kitajska si želi drugačne svetovne ureditve, podobno kot Rusija, Indija in drugi. Kitajska je za EU hkrati strateška partnerica, ekonomska konkurentka in globalna nasprotnica. Trilema je seveda nerešljiva, če EU ostaja znotraj ameriške hegemonije. V trikotniku med ZDA in Kitajsko lahko EU ohrani svoj strateški položaj zgolj z ekvidistanco do obeh. Politično-ekonomska avtonomija EU je temelj njenega razvoja, tudi znotraj ameriško-kitajskega antagonizma. Toda to zahteva politično smelost in razvojno ekonomsko vizijo. EU je spočeta kot politični porok miru, njeni interesi so ekonomski in ne vojaški. Ukrajinska vojna je učna ura strateških napak njene vzhodne (ne)politike. Zato so evropsko-kitajski odnosi tako pomembni za prihodnost EU, če sploh še zmore in želi obstajati.

So k imenovanju Aleša Vaupotiča pripomogla tudi osebna poznanstva?

Znano je, da se je minister za kulturo Vasko Simoniti med prijavljenimi na razpise za direktorje nacionalnih muzejev v letih 2020 in 2021 odločal izključno na podlagi priporočil, ki so jih pripravile komisije, sestavljene iz njegovih podrejenih, praviloma kadrov stranke SDS in vplivnih javnih uslužbencev. Med temi je bila tudi Judita Krivec Dragan, na ministrstvu že leta zaposlena kot skrbnica Moderne galerije, pa tudi Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Gre za pomembno birokratko, katere vpliv se je pod ministrom Simonitijem še povečal, saj sta si oba želela imeti več besede v javnih institucijah pod njunim patronatom.

V slogi je moč

Zadnji dan v marcu smo v ljubljanskem Kinu Šiška po večkratni prestavitvi le dočakali premiero Haosa, najnovejšega albuma kamniškega alter hip hop Troglava, zasedbe Matter. Ta je v zadnjih sedmih letih s svojeglavo držo, prepoznavno urbano liriko, prebrisanim lokalpatriotizmom, grajenjem lastnega simbolnega imaginarija in kakovostno zeitgeistovsko glasbeno produkcijo domačo popkulturno sceno postavila ob bok regionalnemu, če želite, tudi svetovnemu dogajanju. Ironično, recept za njen uspeh ni bilo preprosto prisvajanje zahodnih trendov. Kamničani so cloud rap in formate alter hip hopa pregnetli in jih stisnili skozi eksplicitno podalpski kalup, začinili s svobodnjaško rabo materinščine in tako pri mladeži, ki jih je vzela za svoje, zanetil ustvarjalni ogenj. V četrtek ni šlo samo za vrnitev na koncertne odre in podnje. Razpaljotka v veliki Šiškini dvorani Katedrala je imela za domačo glasbeno sceno tudi simbolno vrednost, saj je na enem odru združila »fotre novega vala« in novo generacijo talentov, ki so prav na krilih hajpa okoli tria Matter posvojili slovenščino in ubrali svojo pot.

V spomin in opomin

V tišini sedi za mizo v napol prazni, mračni kleti in v možnarju s pestilom drobi kavna zrna. Pest za pestjo, potrpežljivo in počasi. Zunaj dežuje, kar daje dogajanju še dodatno melanholično razsežnost. Ljudje v prostor vstopajo drug za drugim, vsak s svojim možnarjem; prisedejo in meljejo kavo skupaj z njim. Nekateri vmes kaj vprašajo, drugi celo zapojejo, tretji samo sedijo in delajo v tišini. Ostajajo kar dolgo, pol ure, 45 minut, nekateri celo po več ur.