Štiridnevni delovni teden

Predstavljajte si: v četrtek se pozno popoldne vrnete iz službe. Izklopite računalnik, saj vas delodajalec po zakonu ne sme nadlegovati zunaj delovnega časa, in začnete pakirati. Konec tedna se je začel in preživeli ga boste na morju, v šotoru v hribih ali pa ne boste šli nikamor in boste naslednje dni samo ležali na kavču, malo pospravili po stanovanju, prebrali dobro knjigo, se odpravili na sprehod. Bistveno je, da boste imeli za to na voljo kar tri dni. Štiri dni delate, tri dni počivate. Kako se vam zdi?

Janševi vladi očitno ni uspelo razdeliti lani naročenih 80 tisoč medalj

Iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom) jim je pred dnevi po desetih dnevih vendarle uspelo odgovoriti, kdo je dobavljal plakete in spominske medalje, ki so jih množično podeljevali ob 30-letnici samostojne in neodvisne države. Pred slabim mesecem so o prejetju plakete in medalje poročale nekatere osnovne šole. A očitno je pri razdeljevanju nekaj zmede, saj so z Ukoma vprašanje, ali so plakete in medalje podelili vsem osnovnim in srednjim šolam, preusmerili na ministrstvo za izobraževanje, od tam pa so klicali, da o plaketah in medaljah ne vedo nič.

Spor med Milanom Zverom in Ljudmilo Novak

Na srečanju Evropske ljudske stranke v Bruslju je tekla kri, v besedni dvoboj sta se zapletla evropska poslanca Milan Zver in Ljudmila Novak.

Strpnosti do tistih, ki so nestrpni, ne sme biti.

Eno od najzanimivejših zaslišanj kandidatov za ministre nove vlade Roberta Goloba ni bilo tisto, na katerem se je pred poslanci zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič ali zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Ne, to je bilo zaslišanje kandidatke za ministrico za kmetijstvo Irene Šinko. Za poslušalce, vajene politikantskih parlamentarnih razprav, je bila prva seja odbora za kmetijstvo osvežitev. Bila je vsebinska, predvsem pa vljudna. »Spoštovana kandidatka, izvolite,« je Šinkovo nagovarjala predsednica odbora Vida Čadonič Špelič, poslanka opozicijske NSi, ki je na koncu skupaj s koalicijskimi poslanci Šinkovo podprla s svojim glasom. Še bolj nepričakovana pa je bila njena zadnja gesta: po zaslišanju je kandidatko povabila k sebi, ji podala roko in ji zaželela vse najboljše. Osupli smo bili priča nekemu novemu tipu politike.

(Težko) pričakovana svoboda

Igor Bavčar je bil v času slovenske osamosvojitve notranji minister, kasneje je politiko zamenjal za gospodarstvo, potem pa je leta 2017 moral v zapor. Skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šrotom sta bila med prvimi »tajkuni«, ki so dejansko morali plačevati za svoje grehe. Šrot, ki je bil obsojen na sedemletno kazen, to še vedno prestaja, Bavčar pa je bil v ponedeljek predčasno izpuščen na prostost.

Pussy Riot: »Svobode ni, če se zanjo ne boriš«

Prejšnji četrtek se je vrsta ljudi pred nočnim klubom Gala hala oblikovala že popoldne, a to niso bili običajni obiskovalci: na Metelkovi smo se tako zgodaj zbrali predvsem novinarji, snemalci in fotografi, ki smo nestrpno pričakovali prihod razvpite ruske skupine Pussy Riot, slovitega feministično-aktivistično-protiputinovskega kolektiva, ki je v klubu nekaj ur pred nastopom pripravil tiskovno konferenco. Pravzaprav sploh nismo točno vedeli, koga zares čakamo, saj se postava zasedbe nenehno spreminja. Pussy Riot je uveljavljen bolj kot nekakšna blagovna znamka, pod katero te dni deluje predvsem ustanovna članica Marija Maša Aljohina. Njen prihod v Gala halo je bil, blago rečeno, pompozen. V spremstvu trenutnih članic kolektiva se je lagodno sprehodila po Metelkovi, družbo pa ji je delal – eden in edini – Slavoj Žižek, s katerim so si članice zasedbe pred desetimi leti dopisovale med prestajanjem zaporne kazni. Pred našimi oči se je zgostila crème de la crème radikalne levice. Okoli druščine so se kot krvoločni paparaci postavile kakšne štiri snemalne ekipe, vsaj dvakrat toliko fotografov in vsaj trikrat toliko mimoidočih, ki so veličastni dogodek manično dokumentirali s prenosnimi telefoni. To je bil metelkovski ustreznik slovite zvezdniške prireditve Met Gala. Recimo temu kar Met Gala hala.

Paradni mesec

Tudi letos namerava LGBT-skupnost v Sloveniji, podobno kot drugod po svetu, junij obarvati v mavrične barve. Prireditve v znamenju paradnega meseca bodo potekale v Ljubljani in Slovenj Gradcu, kjer bodo pripravili sprevoda – v Slovenj Gradcu ta konec tedna, v Ljubljani prihodnji –, ter v Mariboru, kjer je parada ponosa prvič potekala leta 2019. Čisto prvič naj bi jo letos imeli tudi v Zasavju.

Veliki ali mali Slovenec?

»Na današnji dan, 26. maja 2022, mineva 80 let od nasilne smrti velikega Slovenca prof. dr. Lamberta Ehrlicha,« je bilo pred dnevi mogoče prebrati na profilu, ki ga ima Študijski center za narodno spravo na Twitterju. Je to dovolj točna oznaka teologa in politika, ki ga je pred davnimi leti usmrtila Varnostno-obveščevalna služba Osvobodilne fronte? Je na Ehrlichovem računu res dovolj plusov, da ga je mogoče tako povzdigovati? Ali pa morda njegove negativne, bolj mračne lastnosti govorijo ravno o nasprotnem?

Aleš Primc o preživelem otroku, ki naj bi se bil rodil v 14. tednu nosečnosti

Aleš Primc, borec za družine – če gre za »prave družine«, seveda – in vodja sektorja za demografijo, zbija šale. Pred skoraj dvema letoma smo se nasmejali ob njegovem zapisu na Twitterju, da hčerko podkupuje, da v šoli piše božič z veliko začetnico, tokrat pa mu jo je namesto slovnice zagodla angleščina. Ko je delil prispevek o tem, kako se je v teksaški porodnišnici nedonošenček rodil kar 14 tednov prezgodaj, je zapisal: »Zgodovinsko. Preživel otrok, rojen v 14. tednu nosečnosti. V Sloveniji si pri tej starosti skupek celic, od katerih jih več kot sto petdeset vsako leto umre nasilne smrti, v Teksasu človek, za katerega se je vredno boriti.« Nesrečnežu so jo verjetno zagodli hitri prsti ali pa nepoznavanje angleščine, zato si je narobe razlagal naslov prispevka, ki jasno pravi, da se je otrok rodil 14 tednov prezgodaj oziroma v 26. tednu nosečnosti.

Zloraba zasebnosti otrok

Konec maja je organizacija Human Rights Watch (HRW) raziskala odgovornost vlad po svetu za kršitve otrokovih pravic, ki se dogajajo pri uvajanju spletnega učenja. Izsledki niso spodbudni: 49 večjih držav je s svojimi odločitvami prispevalo k posegom v otrokove pravice, saj so njihova ministrstva med zaprtjem šol zaradi pandemije podpirala spletne učne platforme, ne da bi pri tem ustrezno zavarovala zasebnost otrok.

Gospodar zastaralnih rokov

Izločitev izvedencev v sodni preiskavi – postopek ne glede na upravičenost zahteve zaradi odločanja o njej zastane za nekaj mesecev.

Janko Lorenci

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Kolumna

Krize, strahovi, reakcije

Strahovi so stvar vsakdanjosti in vsakogar. Eni so individualni in teh je toliko, kolikor je ljudi. A spremljajo nas tudi kolektivni strahovi, se pravi taki, ki jih čutijo množice, včasih po vsem svetu. Povzročajo jih različne krize, ki kot da si sledijo vedno hitreje in se počasi zlivajo v eno samo morečo celoto.

Sodišče ga je obsodilo, ker je to dovolil

V zadevi razžalitve dveh novinark RTV Slovenija Mojce Pašek Šetinc in Eugenije Carl je kazenski postopek zoper Janeza Janšo, torej sojenje, trajal kar šest let, čeprav gre za enostavno kazensko zadevo, ki bi lahko bila zaključena v nekaj tednih ali mesecih. Vse aktivnosti obrambe so bile usmerjene v en sam cilj – da zadeva zastara, preden bi o njej lahko bilo pravnomočno odločeno.

Heni Erceg

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Hrvaška

Lov na čarovnice

Ta moški je resnični obraz Hrvaške: preteč, zlovešč, človek, ki bi si ga zlahka predstavljali med pazniki v taborišču ali na položaju upravnika kaznilnice, kjer kazen prestajajo najhujši kriminalci, s katerimi zna, kot je treba, ostro in neizprosno, opraviti le on. Je torej resnični obraz Hrvaške, brezčutne, primitivne, klerikalne skupnosti, katere najpomembnejši možje se radi in z orgazmičnim zadovoljstvom izživljajo nad najšibkejšimi družbenimi skupinami, predvsem nad ženskami. Toda v resnici ni paznik v zaporu, ne, zdravnik je, direktor največje hrvaške bolnišnice s 6000 zaposlenimi, član HDZ, predsednik partijskega odbora za zdravstvo, torej za področje, specializirano za »posebno« obravnavo žensk. Samec, o katerem govorimo, pa je poleg tega tudi ginekolog. To mu zagotavlja stalni užitek, ki ga občuti ob moči nad pacientkami, ko jim, zagledan v intimne dele njihovega telesa, zadovoljno naznani, da nosijo še enega malega Hrvata ali Hrvatico in da nikakor ne smejo splaviti.

dr. Bogomir Kovač

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Ekonomija

Potrebujemo mirovniški zasuk

Nakup vojaške opreme, Nato in odnos do ukrajinsko-ruske vojne bodo morda eni prvih kamnov spotike nove Golobove vlade, navznoter in navzven. Spet se je zapletlo pri orožju. Orožarske afere so stalnica nastanka in tridesetletnega razvoja naše države, vojska je zgrešen del njene identitete in suverenosti. Janševa vlada z omejenim mandatom hiti s podpisovanjem najdražje vojaške pogodbe, nova obljublja revizijo in morda tudi zaustavitev nakupa osemkolesnikov. Toda problem je globlji. Zadeva naš odnos do Nata, pa tudi do velikega militarističnega zasuka v EU. Zadeva politični razmislek o domači in tuji rabi slovenske vojske. Namesto Janševih »državniških« pozivov k militarizaciji EU in vojni v Ukrajini potrebujemo mirovniški zasuk, pogled z vidika žrtev vojne, preživelih in njihovih usod. Slovenska mednarodna kredibilnost se začenja onkraj zahodne hipokrizije in blasfemičnosti z vojno v Ukrajini. Toda ali lahko to drugačnost izrazita Šarec in Fajonova, do kod si bo upal Golob v vlogi želenega državnika drugačnega kova? Boxerji so izvrstni preizkusni kamen teh dilem in zadreg.

Od sovražnika do prijatelja

Madžarski avtoritarni premier Viktor Orbán velja za enega najzvestejših zaveznikov Vladimirja Putina. Za ruskega predsednika je izjemno dragocen, ker je na oblasti v eni od držav članic Evropske unije. Številne opazovalce pri tej njegovi vlogi bega, da se Orbán za interese nekdanjega uslužbenca KGB zavzema s položaja premiera v državi, katere prebivalstvo so do leta 1989 videli kot žrtev sovjetske agresije.

Vlado Miheljak

3. 6. 2022  |  Mladina 22  |  Dva leva

Cockta libre

Vremenska napoved obeta, da bosta poletje in jesen intenzivna in vroča. Politična pa, da bosta prav peklenska. Zato bo treba gasiti žejo. Sem med tistimi, ki poleti radi segajo po karibski mešanici ruma, limete in gaziranega podaljška z obilo ledu. Natančneje, po lokalni različici cuba libre, ki sem jo za svojo interno rabo poimenoval cockta libre. Pač, ker napitka ne mešam s coca-colo, ampak s cockto. Razlog je simbolne in praktične narave. Simbolne zato, ker je zadržana raba coca-cole pač svojevrstna demonstracija upora proti ameriškemu potrošniškemu in siceršnjemu kolonializmu. A ključni razlog je praktične narave. Tako kot je banalno in absurdno Italijanom prodajati kavo Sturbucks, je banalno nas Balkance z razvajenimi okusi prepričevati, da je coca-cola boljša od cockte. Tega Američani, tudi ameriški diplomati, ne razumejo ali nočejo razumeti. Se spomnite veleposlanika Johnnyja Younga, ki je bil nenehno v kratkem stiku z deželo gostiteljico? Med drugim se je v nekem pogovoru pridušal, da Coca-Cola dosega v Sloveniji slabe poslovne rezultate. To da je, poleg preveč rezerviranega odnosa do vabljenja oziroma siljenja v združbo voljnih ob napadu na Irak, še en dokaz protiameriškega sentimenta.

Odšel je najbolj čaščeni, a neslišni

Ko so po prvi vojni v Trstu prevzeli oblast fašisti, je v novi šoli komajda kaj razumel, saj ni znal italijansko, tako da so ga imeli za tepčka in se mu posmehovali. Veliko kasneje je razumel: »Zaradi fašizma imam uničenih deset let mladosti, moral sem postati nekdo drug.« Toda ko se je privadil italijanske kulture, je v krogu sošolcev v semenišču uporno srkal slovenski jezik: »Takrat sem bral Shakespeara v Župančičevem prevodu in iskal pomen posameznih besed, ki jih nisem razumel, ter sem jih zapisoval v zvezke in čakal, da bom srečal koga, ki bi mi jih znal razložiti.«

Nova paradna oddaja »generalnega vodstva« RTV Slovenija

Dolgo smo ga čakali, ta paradni, pompozno napovedovani projekt nameščencev stranke SDS na TV Slovenija. In zdaj smo ga dočakali; dočakali smo oddajo Panorama, ki so jo izsilili, potem ko so ugotovili, da si obstoječega informativnega programa kljub vsem pritiskom nikoli ne bodo mogli do konca podrediti, zato so preprosto ustanovili nov, vzporeden informativni program na drugem programu. Opremili so ga z razkošnim proračunom, elitnim vsakodnevnim večernim terminom, novo sceno, novo grafično podobo in ogromnim številom na novo zaposlenih kadrov, predvsem mladih, med katerimi se vsi niti ne zavedajo, da so pristali v projektu, narejenem po okusu SDS; tisti, ki izkušnje že imajo, pa povečini prihajajo s Planet TV, televizije v lasti Orbánovega oligarha – torej naravnost iz SDS-ovega propagandnega stroja.

Ukradena intima Pamele Anderson

Na silvestrovo leta 1994 sta se Pamela Anderson, takrat predvsem hiperseksualizirano Playboyevo dekle in zvezda nadaljevanke Obalna straža, in Tommy Lee, bobnar skupine Mötley Crüe, v osemdesetih letih izjemno priljubljene glam metalske skupine, ki pa je bila v tistem času že v rahlem zatonu, spoznala v nočnem klubu. Samo nekaj mesecev pozneje sta se v Cancunu spustila v romanco in se po štirih dneh poročila – s tatuji imen drug drugega namesto prstanov. Slavna, bogata, privlačna, strastna, divja, nepremišljena in predvsem noro zaljubljena (vsaj na začetku je bilo videti tako) sta bila magnet za medije in oboževalce, zato so prežali na vsak njun korak. Kot jastrebi so planili tudi, ko se je čez dve leti v globinah interneta, tedaj precej neznanega in neraziskanega koncepta, pojavil intimen posnetek para, ki ga javnost ne bi smela nikoli videti.