Janez Janša je od svojega brata ponovno kupil kemične svinčnike 

Januar je bil za Rajka Janšo, brata predsednika vlade Janeza Janše, eden izmed poslovno najuspešnejših mesecev. Državi oziroma z državo povezanim podjetjem mu je uspelo prodati za skoraj 31 tisoč evrov najrazličnejših poslovnih daril, to je po vrednosti kar desetkrat več, kot mu jih je uspelo prodati januarja 2020. Torej rezultat, s kakršnim se ne morejo pohvaliti niti najdrznejša zagonska podjetja.

»Današnja populistična desnica svojega glavnega sovražnika spet vidi v komunistih«

Marko Zajc je znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino. Nekoč je skupaj z Janezom Polajnarjem (danes kustosom v Mestnem muzeju Ljubljana) na Radiu Študent pripravljal oddajo Kocine zgodovine, nekakšen humorni pogled na minule čase, danes pa na inštitutu vodi raziskovalni program Politična zgodovina. Predava na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pred leti je sodeloval v posebni vladni strokovni komisiji, ki je v času arbitražnega procesa preučevala zgodovino obmejnih območij, v zadnjem obdobju pa je fokus raziskovanja s poznega obdobja habsburške monarhije prenesel na pozno obdobje socialistične Jugoslavije. Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju, v Berlinu in Jeni.

Plačni rekorder dr. Gorenak

Sedanja vlada je že takoj, ko je marca 2020 začela mandat, ministre in državne sekretarje uvrstila v zanje najvišje mogoče plačne razrede. Državni sekretarji so bili pod prejšnjo vlado uvrščeni v 59. plačni razred, zdaj so naskočili 61. razred, ministri pa so iz 62. razreda prešli v 64. razred. Utemeljitev, s katero je že takrat seznanil javnost retorično spretni minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je šla nekako takole: »Ne gre za zvišanje plač, temveč za določitev plačnega razreda.« Ter: »Gre za delo v nevarnih razmerah tako kot pri zdravnikih.« Toda večina prebivalcev Slovenije že več mesecev doživja streznitev po epidemiji, nevarne razmere in z njimi višje plače vladnih funkcionarjev pa še kar trajajo.

Dobri človek Zdravko

Vlada in njen predsednik Janez Janša sta v ponedeljek sporočila, da bo država izkoristila predkupno pravico in kupila 43-odstotni delež v družbi Sava, ki bi sicer iz rok naložbenega sklada York ob koncu meseca prešel v last madžarskega naložbenega sklada Diófa, katerega lastnik je eden od Orbánu bližnjih tajkunov Daniel Jellinek, pomembno vlogo v družbi pa igra tudi Orbánov zet István Tiborcz. Tako se je vlada odločila pod pritiskom javnosti: v zadnjih mesecih je namreč pripravila že vse korake, da bi celotna družba Sava prešla v roke Madžarov, spremenila je državni načrt upravljanja premoženja in Savo izločila iz njega. Brez dvoma je pričakovala negodovanje javnosti, a ne tako intenzivnega. Posel je ustavila šele, ko je uvidela, kako besna je javnost zaradi te namere.

Vlado Miheljak

25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Dva leva

Uživajmo, dokler lahko

Brecht je svoj čas, ob praizvedbi komada Bobni v noči (1920), občinstvo uvedel v dogajanje z velikim scenskim plakatom z napisom Ne buljite tako romantično (Glotzt nich so romantisch); kajpak provokativno, a tudi edukativno. Ljudje smo nagnjeni k romantičnim poenostavitvam ter vzhičenim predstavam in pogledom na dogajanja. Tudi v vsakdanjem življenju in še zlasti v politiki. In v teh dneh smo priča prav takemu vzdušju, poenostavljenim romantičnim, vzhičenim presojam in interpretacijam. Je kot v času vojne. Vojna pač ni normalno stanje duha. Vojna, tudi politična, parlamentarna, koalicijska ... je slaba, a še slabše je tisto, kar ji sledi. Heinrich Böll v romanu Skupinska slika z gospo (1971) v sladko-bridki fabuli nazorno sporoča: uživajte v vojni. Mir bo neizprosen. Vojna razdeli ljudi v skupine, jih naščuva ene na druge, a hkrati nivelizira razlike znotraj skupin. Ali kot bi rekel Freud v Množični psihologiji in analizi jaza (1920/21): »Koncentracija sovraštva do tuje skupine odstranja netolerantnost v lastni skupini.« Zatorej, prosto po Kacinu: uživajmo, dokler lahko. Pa četudi v sovraštvu; pa četudi z umeščenostjo v strastno polarizacijo janšizem-antijanšizem. Kajti 24. aprilu bo sledil trd pristanek. Če bomo izvolili sedanjo protidemokratično Janševo koalicijo, se več ne bo kaj zgražati, peniti, bentiti. Imeli bomo tako oblast, kot si jo zaslužimo. Ker smo si jo izvolili. No, upajmo, da se najbolj črn scenarij ne bo uresničil.

Atraktivne zgodbe

Decembra 2020, med koronsko paniko in zaprtjem družbe, je daleč od oči slovenske javnosti v Rogaški Slatini potekal referendum. Mnenja so se kresala okoli 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal, ki se ga je namenila postaviti slatinska občina. Župan Branko Kidrič je zatrjeval, da bo objekt Rogaško obogatil z »novo atraktivno zgodbo«, zaradi katere bodo v mesto kristala in mineralne vode drle trume novih obiskovalcev, ki bodo dodobra napolnile proračune občine in lokalnih podjetij. Na drugi strani so pobudniki referenduma na čelu z mlado intelektualko Evo Žgajner poskušali sokrajankam in sokrajanom dopovedati, da načrtovani stolp mestu dejansko ne bo prinesel bistvene dodane vrednosti in da bi občina lahko denar porabila bistveno bolj smotrno. Pri čemer nikakor ni šlo za majhno vsoto, vrednost naložbe je bila ocenjena na dobra dva milijona evrov, Žgajnerjeva in somišljeniki pa so opozarjali, da se bo znesek glede na ustaljene prakse pri tovrstnih projektih gotovo še povečal. Toda opozorila so bila zaman, aktivisti pač niso zmogli tekmovati z občino in lokalnimi mediji in tako je večina udeležencev referenduma podprla gradnjo stolpa.

»Dovolj imamo sovražne, ustrahovalne retorike«

Rodila se je leta 1988. Z režiserjem Žigo Divjakom sta eden najprodornejših, najbolj družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov v slovenskem gledališču – svet in družbo kljub mladosti razumeta kot le malokdo. Žiga Divjak režira, Katarina Morano, ki je pred leti precej pozornosti pritegnila že s študentskimi kratkimi filmi (na AGRFT je študirala filmsko režijo), skrbi za dramska besedila in dramaturgijo. Skupaj sta denimo ustvarila pretresljivo in izjemno uspešno predstavo Gejm o beguncih, ki se igrajo nevarno igro, gejm: premagati skušajo zadnji del poti od Bosne do slovenske meje, da bi na območju Evropske unije zaprosili za azil. Podpisala sta tudi predstavi, ki dajeta nov zagon besedilom literarnih velikanov Cankarja in Kosovela, pa avtorski projekt Sedem dni, intimen prerez časa nenehne naglice, v katerem živimo.

Ustrahovanje

Postopki, v katerih je kaznivega dejanja obtožen Janez Janša, so specifični. Se zelo razlikujejo od povprečnega kazenskega postopka. A na to ne kaže zgolj dolgotrajnost postopkov zaradi uspešnega zavlačevanja obrambe. Celo več časa preteče med tem, ko so ti dlje časa primeri »v čakalni vrsti«, ne da bi obramba vršila (formalni) pritisk. Odgovor, zakaj je tako, se verjetno skriva v neformalnem pritisku.

Gledalke in gledalci, partijska televizija – le za vas!

V celotni zgodovini sodobne Slovenije še nismo videli takšne politične čistke, kot smo jo lahko ta teden – kot sklepno dejanje – opazovali gledalke in gledalci na TV Slovenija. V živo! En mesec se poslavljajo za politiko SDS neprimerni novinarji, enega za drugim režejo, enega za drugim umikajo, ukinjajo oddaje, izničujejo vse, pač odstranjujejo vse, kar partijo in šefa partije moti. Take čistke v enem zamahu tudi v času komunizma nismo videli na javni televiziji (so jo pa janšeki izvajali na Večeru, Delu, Primorskih novicah in STA v njegovem prvem mandatu).

Vlada je izbrani župniji podelila spominski znak za prispevek k boju proti covid-19

Vlada je po zadnji nedeljski maši, ki je bila tudi zadnja, pri kateri je bilo treba preverjati izpolnjevanje pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani), članom župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta Župnije sv. Peter pri Mariboru - Malečnik podelila spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covid-19. Lepa gesta, a zakaj je župnija ta znak prejela?

Park revolucije

V prejšnji številki Mladine smo razkrili, kje so kipi iz zbirke NOB, ki je bila prej postavljena v Parku Brdo, v času sedanje vlade pa je brez pojasnil izginila neznano kam. Kip Tita, sedem drugih skulptur in tri, ki so bile postavljene v Poljčah, so zdaj v Parku vojaške zgodovine Pivka. Tam domnevno čakajo na restavratorska dela, nato pa naj bi v tamkajšnjem parku dočakali postavitev v sklopu odprtih depojev Muzeja novejše zgodovine.

Zastoj v rehabilitaciji kolaboracije?

Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo Vide Svetek, hčere Viktorja Habiča, ki je bil leta 1943 pred partizanskim vojaškim sodiščem zaradi izdajstva obsojen na smrt. Pritožila se je zoper odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2017, da v tem primeru ne dopusti revizije. Tudi ustavno sodišče je zdaj potrdilo veljavnost tako imenovanih kočevskih procesov, na katerih so med vojno zaradi vojnih zločinov sodili kolaborantom.

Metla pometa naprej

Vladi Janeza Janše je uspelo prevzeti tako rekoč vse pomembne položaje na javni radioteleviziji. Na položaj generalnega direktorja je bil že lani imenovan Andrej Grah Whatmough, konec januarja je bil za predsednika nadzornega sveta izbran Borut Rončević, prejšnji teden pa je položaj predsednika programskega sveta zasedel Peter Gregorčič. Podobno je vlada kremplje v RTV Slovenija zasadila tudi z imenovanji svojih kandidatov s štiriletnim mandatom v nadzorni in programski svet. Vpliv sedanje oblasti na RTV bo tako čutiti še dolgo po tem, ko ji bo ljudstvo aprila na volitvah morda izreklo nezaupnico.

Opravičilo za uničena življenja

»Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se bo v govoru v svojem imenu in imenu države izbrisanim opravičil za nezakonito dejanje izbrisa 25.671 oseb iz registra stalnega prebivalstva,« so na začetku tega tedna sporočili iz urada predsednika republike Boruta Pahorja.

Avtokratizacija življenja

Gotovo se še spomnite, kako je Steve Bannon, »arhitekt trumpizma« in nekaj časa Trumpov glavni strateg, pred nekaj leti pompozno napovedal, da bo s »populistično revolucijo« spremenil svet. Ali natančneje: oznanil je, da bo združil in povezal vse evropske populiste, vse skrajno desne stranke, ki tržijo ksenofobijo, islamofobijo, evroskepso ipd., ter jih potem na evropskih volitvah prelevil v zgodovinski blok, ki bo odpravil Evropsko unijo. Verjetno si je rekel to, kar v Miltonovi literarni klasiki Izgubljeni raj dahne Lucifer: »Bolje vladati v peklu kot služiti v nebesih.« To, da je skušal Američan v populizmu mojstriti Evropo, ki si je populizem vseh oblik, tudi genocidnih in holokavstnih, izmislila, je bilo kakopak noro, a nič manj kot to, da je skušal Evropo spremeniti in »revolucionirati« Američan, ki je v Ameriki odpadel – Trump ga je namreč nagnal. To je podžgalo njegov narcizem, njegovo obsedenost s slavo, njegovo grandomanijo in njegovo mitomanijo. Izgledal je kot igralec, ki išče »zgodovinsko« vlogo. Kot lik, ki išče film. Kot tipični ameriški luzer, ki dela vse, da bi se slikal z Zgodovino (neo-Zelig), in ki hoče osebno odrešitev, ponovno vstajenje – holivudski happy end.

Temna stran kriptofižolčkov

Če so bitcoini in podobne kriptovalute odgovor na tradicionalno razumevanje denarja in valut, so NFT-ji odgovor na tradicionalen koncept zbirateljstva. NFT-ji (kar pomeni non-fungible tokens, ’nezamenljivi žetoni’) so certifikati pristnosti digitalnih datotek oziroma dokazi v obliki kodnega zapisa, ki potrjujejo, da je neka datoteka pravzaprav original, unikat. V bistvu gre za dobrodošlo, pravzaprav revolucionarno zamisel, ki je postavila temelje za nenavaden, vznemirljiv svet zbirateljstva digitalnih umetnin. A ker je to svet, v katerem se obračajo vrtoglave vsote (težko izsledljivega) denarja, se je ta zamisel seveda hitro izrodila. Po eni strani postaja vse bolj očitno, da tržišče NFT-jev pravzaprav ni namenjeno zbirateljem in novodobnim mecenom, ki podpirajo digitalne umetnike, temveč predvsem kriptograbežljivcem, ki z NFT-ji trgujejo kot s sredstvi investicijskih špekulacij (mnogi skeptiki celoten pojav posledično vidijo kot mehurček, ki le čaka, da poči), po drugi strani pa je zadeva še bolj skrb zbujajoča: NFT-ji so postali sredstvo za težko izsledljivo pranje denarja, davčne utaje, spletne prevare in pogoste kraje intelektualne lastnine.

Glifosat na vodovarstvenem območju

Podjetje Albaugh TKI iz Rač, nekdanji Pinus, je od leta 2014 v lasti ameriške fitofarmacevtske multinacionalke Albaugh. Agencija za okolje (Arso) je Albaughu februarja 2021 izdala okoljevarstveno soglasje za skoraj petkratno povečanje proizvodnje kontroverznega uničevalca plevela, s 5000 na 23.200 ton na leto. To soglasje je upravno sodišče – na podlagi tožbe, ki jo je vložila okoljevarstvena organizacija Rovo – pred dnevi odpravilo. Sodba razkriva več problematičnih dejstev.

Vsiljeni avditorij

Na jasi v ljubljanskem parku Tivoli naj bi zrasla rekonstrukcija oziroma reinterpretacija avditorija, ki ga je Jože Plečnik postavil v tridesetih letih prejšnjega stoletja, a ni nikoli zares zaživel in je propadal, dokler ga niso desetletja kasneje odstranili. »Dela se bodo začela takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale,« pravijo na Mestni občini Ljubljana (MOL). Kljub strokovnim polemikam pomislekov o posegu nimajo.

Najodmevnejši slovenski posli z NFT-ji

Od države, ki se lahko »pohvali« s prvim spomenikom bitcoinu na svetu (ta krasi krožišče v Kranju, sedežu nekaterih naših najuspešnejših kriptoposlovnežev), je bilo pričakovati, da se bo med prvimi pridružila tudi maniji trgovanja z NFT-ji. In tako se je tudi zgodilo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana in agencijo SPIRIT Slovenija izdalo zbirko NFT-jev, ki naj bi promovirali turizem na Slovenskem. Promocijske »žetone« so delili obiskovalcem slovenskega paviljona na mednarodni razstavi Expo 2020 v Dubaju.

Okoljske skrbi

Tako imenovano rudarjenje – proces ustvarjanja novih kriptovalut z računalniškim reševanjem kompleksnih matematičnih problemov – je energetsko izjemno potratno početje, enako pa velja tudi za trgovanje s kriptovalutami, zato tudi kriptoumetniški trg, torej trgovanje z NFT-ji, pušča ogromen ogljični odtis.