• Damjana Kolar

    2. 4. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Atlas ptic

    V Kinodvoru bo, 6. aprila ob 20.30 premiera filma Atlas ptic, v katerem na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu z nežno ironijo pripoveduje zgodbo o uspešnem podjetniku, ki postopno izgublja nadzor nad lastnim življenjem. Predfilm: Poslednji dan patriarhata (r. Olmo Omerzu).

  • Monika Weiss

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Prednostne naloge nove koalicije, ki se nakazuje po 24. aprilu, so že jasne

    Gibanje Svoboda in stranke koalicije KUL (SD, Levica, LMŠ in SAB) so 23. marca podpisali prvo skupno protestno izjavo s formalno zavezo: po volitvah bodo ustvarili nov zakonski okvir, ki bi omogočil »profesionalno in neodvisno delo novinark in novinarjev RTV Slovenija«. To je prva konkretna zaveza teh petih strank, ki bi se po zadnji anketi agencije Ninamedia, izvedeni med 21. in 24. marcem, uvrstile v državni zbor (ob SDS, NSi, Povežimo Slovenijo) in zasedle 55 od 90 sedežev. Odločile bodo seveda šele volitve. A poraja se vprašanje: kako naj se po 24. aprilu ta pričakovana koalicija loti odpravljanja posledic razgradnje, ki se je v zadnjih dveh letih zgodila na vrsti področij?

  • Luka Volk

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Družba

    Janez Janša se boji visoke udeležbe na volitvah 

    Lani nastala pobuda Glas ljudstva, ki združuje več kot sto civilnodružbenih organizacij, se je pred dvema tednoma odpravila na pot po Sloveniji. Potujoči festival demokracije Mi bomo odločali: Gremo volit! se je doslej ustavil že v številnih mestih po državi, kjer ljudi nagovarja k udeležbi na državnozborskih volitvah 24. aprila. Kljub dobremu sprejemu pa akcija očitno ni najbolj po godu predsedniku vlade; ta se na vse pretege trudi spodkopavati prizadevanja civilne družbe. Janezu Janši je namreč jasno, da bi visoka volilna udeležba skoraj gotovo pomenila njegov poraz na volitvah.

  • Borut Mekina

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Funkcionarji SDS zapuščajo ladjo in si urejajo dobro plačane službe za čas po volitvah 

    Prejšnji mesec so v državni upravi objavili rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta. In to za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Tako je denimo generalni sekretariat vlade 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve.

  • Sodna zarota? Čigava?

    »Ker delam pošteno in dobro, sem bil prepričan, da se meni to ne more zgoditi. A joj, kako naivno in zmotno,« je publicist in politik Bojan Požar zapisal v odzivu na sklep o priporu, ki ga je zanj višje sodišče odredilo, da bi zagotovilo njegovo navzočnost na sojenju. Nazadnje pa ni bil priprt, ker je po pritožbi vrhovno sodišče sklep o priporu odpravilo.

  • Monika Weiss

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Depolitizacija policije

    Policija je druga institucija, v katero je posegla sedanja oblast – tudi s spremembo zakonov. Odprava spremembe enega, to je zakona o organiziranosti in delu v policiji, je zajeta v omenjenem omnibusnem zakonu. A glavni problem so vodilni kadri v policiji.

  • Luka Volk

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Družba

    Ni je oblasti, ki bi lahko utišala glas nezadovoljnega ljudstva 

    Nastanek vladne koalicije je že od samega začetka spremljalo protestno gibanje, zato se je pod pretvezo boja z epidemijo koronavirusne bolezni koalicija odločila proteste prepovedati. Začela je izrekati kazni protestnikom, odnašala jih je s trgov, čeprav so na njih samo brali ustavo, poskušala je preganjati »verbalni delikt«. Ukrepe za varovanje zdravja je nadomestila z represijo. To je v ljudeh zbudilo bes, žalost, sram in občutek nemoči. Hkrati pa tudi neverjetno iznajdljivost in ustvarjalnost.

  • Damjana Kolar

    1. 4. 2022  |  Kultura

    REJVikend

    Petek, 1. april

  • Monika Weiss

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Je omnibusni zakon lahko sporen?

    Čeprav pravniki praviloma ostro nasprotujejo omnibusnim zakonom, saj ti s hkratnim posegom v vrsto drugih zakonov povzročajo pravno nepreglednost in so v nasprotju s pravnim načelom jasnosti in določnosti, pa nekateri pravniki pri konkretnem omnibusnem zakonu vendarle opozarjajo na posebnosti. »Kot pravnik povsem razumem zadržke, a konkreten omnibus zakon je nekoliko poseben. Ne bo uzakonil nekih novih, nejasnih in še neznanih pravil ter s tem povzročil nove pravne negotovosti, pač pa bo zgolj povrnil pravila v stanje pred slabimi in tudi škodljivimi spremembami, ki jih je samovoljno sprejela zdajšnja vladna koalicija, ob ignoranci pozivov strokovne javnosti, naj takih sprememb ne sprejmejo,« pojasnjuje pravnik Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja – PIC.

  • Stanka Prodnik

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Kultura  |  TV

    Ko Bagola malo trzne …

    V ponedeljek, po prvem soočenju predsednikov strank na POP TV (Janša je reševal naše položnice za elektriko in svet, zato je bil tam Hojs), je Uroš Slak v svoj studio povabil tri komentatorje. Aljaža Bitenca Pengova, ki poskuša biti šaljivec, pa zdrsne v cinizme, Roka Čakša, ki tako in tako dela za Novo Slovenijo. In tretji je bil Aljoša Bagola.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Dva leva

    Hojsov električni orgazem

    Uvodno predvolilno soočenje se je začelo drugače, kot smo pričakovali. Osrednjega termina in osrednje pozornosti ni, po ustaljeni praksi, zasedla javna televizija, ampak njena komercialna tekmica. In tudi ni bilo običajnega ogrevanja; nič uvodnega petinga, nič otipavanja, ampak takoj na polno in na suho. Za to sta poskrbela odsotni Janša in njegova ponesrečena zamenjava. Kajpak zvesti oproda Hojs. Ta je takoj pokazal, iz katerega krdela prihaja in kako to deluje v političnem prostoru. Ko ga je voditelj vljudno in smiselno vprašal, zakaj se Janša ni odzval vabilu, je takoj žaljivo in nespametno udaril nazaj, češ predsednik vlade ima pomembnejše naloge, kot je obiskovanje njihove televizije. In ključni oponent, ki se mu Janša panično izogiba, ki se ga očitno boji, je nič manj kot elektrooligarh. Golob je s tem, da sploh ni trznil, da se ni odzval niti z besedo, naredil morda doslej najboljšo potezo svoje kratke politične kariere.

  • Grega Repovž

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Prepričljivi Robert Golob

    Agencija Ninamedia je po ponedeljkovem prvem soočenju predsednikov osmih najmočnejših političnih strank na POP TV naredila raziskavo o tem, kdo izmed predsednikov strank (Janeza Janšo je nadomeščal podpredsednik Aleš Hojs) je bil najbolj prepričljiv. Kar 38,3 odstotka vprašanih je kot najbolj prepričljivega ocenilo Roberta Goloba iz Gibanja Svoboda, sledil mu je Aleš Hojs z 10,2 odstotka. Na tretjem mestu se je z 9,6 odstotka znašel Luka Mesec iz Levice, ki mu sledita predsednica SD Tanja Fajon z 8,7 odstotka in Alenka Bratušek iz istoimenske stranke s 6,1 odstotka volivcev.

  • Vasja Jager

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Lomljenje valov

    Dve leti po začetnem stiku z novim koronavirusom in prvim zaprtjem države v družbi prevladuje vtis, da smo v Sloveniji končno dosegli tako želeni prelom in da so najbolj črni dnevi hitro rastočih krivulj in rigoroznih lockdownov vselej za nami. Vlada je že sprostila dobršen del zaščitnih ukrepov, ulice in kavarne so polne ljudi, vrnili so se koncerti in druge javne prireditve, vrtci in šole so povečini odprti, domovi za starejše pa sprejemajo obiskovalce. Predsednica vladne skupine za cepljenje Bojana Beović je zatrdila, da je slovenska družba že dosegla »začasno prekuženost«, minister za zdravje Janez Poklukar pa je zadovoljen, ker se število hospitalizacij ne povečuje. Smo torej dejansko premagali covid-19 oziroma je virus končno dosegel tako želeno endemičnost – stopnjo razvoja, na kateri je sicer nenehno prisoten v družbi, vendar zanjo ne pomeni več hujše grožnje?

  • Luka Volk

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    5,2 milijona in še več evrov

    Namesto da bi vlada s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost opolnomočila že delujoče akademske institucije, ki se ponašajo z mednarodnimi dosežki, mesec pred iztekom mandata hiti zagotavljati državno financiranje projektom, ki bodo omogočili dolgoročno preživetje njenim simpatizerjem. Potem ko je bil sprejet zakon, ki društvu državnega sekretarja Mitje Slavinca zagotavlja 100 tisoč evrov na leto, zaposlenim v društvu pa status javnih uslužbencev, je zdaj Borut Rončević postal v. d. direktorja novega javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo. V prihodnjih dveh letih naj bi se vanj steklo 5,2 milijona evrov.

  • Orodje populizma

    Približujemo se volitvam v Sloveniji in na Madžarskem, v sosednji državi bodo volili že to nedeljo. Hkrati z volitvami bo tam potekal tudi referendum s takšnim vprašanjem: »Ali podpirate pouk o spolni usmerjenosti in seznanjanje mladoletnih s postopki za spremembo spola v javnih izobraževalnih ustanovah brez privolitve staršev?« Madžarska je sicer predhodno že prepovedala »prikaz in promocijo homoseksualnosti in spremembe spola nepolnoletnim v šolah, medijih in reklamah« ter uvedla več zakonskih sprememb, ki posegajo v temeljne človekove pravice pripadnikov skupnosti LGBT, kar pa je v nasprotju z zakonodajo in smernicami Evropske unije. Zakaj potem Orbán potrebuje še referendum?

  • N'toko

    N'toko

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Žive meje

    V svetu brez politike

    Slovenijo je zajel skrb zbujajoč pojav. Tisoče in tisoče se nas vsak dan, še preden spijemo jutranjo kavo, sreča na spletu in divje razpravlja o dogajanju v državi, o kateri ne vemo nič. Objavljamo zapletene analize vojne v Ukrajini, pod katerimi se vlečejo dolga čreva komentarjev, v njih pa srdito branimo svoja na novo izoblikovana mnenja, zaradi najmanjšega odmika od njih smo se pripravljeni ure in ure prepirati s sorodniki in neznanci. Tisoče zapisov na netu nam neizpodbitno dokazuje, da se druga stran moti, njeni pogledi pa nas strašno bolijo. Sprašujemo se, kako so lahko ti ljudje tako zavedeni? Ali se te ovce ne zavedajo, kako nevarne ideje širijo? Vsi smo se zato znašli na misiji dokazovanja resnice. Naše življenje je povsem prepleteno z množico konfuznih, večinoma lažnih in dekontekstualiziranih informacij, ki pritekajo k nam z oddaljenih bojišč.

  • Monika Weiss

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Politika

    Nova škoda, ki jo pozroča minister Andrej Vizjak

    »Minister Vizjak je bolj kot minister za okolje minister proti okolju in naravi. Pri škodljivih ukrepih bo, kot kaže, vztrajal do konca mandata,« so ta teden opozorile nevladne organizacije, ki so podprle Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak (SDS) namreč že 13 mesecev z Lutro noče podpisati pogodbe, ki bi omogočila izvedbo projekta LIFE BOBER, za katerega je zagotovljeno sofinanciranje evropske komisije.

  • Zaton Zahoda

    Zahod se je združil proti Putinu. Zahod je enoten. To ponavljajo zadnje tedne in dneve. Najprej je brezmejno enotnost oznanila in proslavila Evropska unija. Enotni smo – kot še nikoli! In nikdar! Zdaj je brezmejno enotnost oznanil in proslavil še Nato, zunanji minister Evropske unije. Enotni smo – kot še nikdar! In nikoli! To novo globalno enotnost – morda novo ekstazo ali pa novo metastazo globalizacije – zdaj tako slavijo in opevajo, da vas ima, da bi vzkliknili: okej, če ste tako blazno enotni, kaj potem Putin počne v Ukrajini? Kaj se boš hvalil z enotnostjo, če pa ne moreš ustaviti vojne? Hoče Zahod s tem samega sebe prepričati, da je še vedno dejavnik?

  • Neprave velike družine

    Ministrica za šolstvo Simona Kustec, nekdaj članica SMC, ki se je nedavno preimenovala v stranko Konkretno, bo na letošnjih volitvah kandidirala na listi domoljubnih, protitujskih političnih strank, združenih pod imenom Povežimo Slovenijo. Ministrica je že na začetku mandata podpirala zamisli o sankcioniranju romskih družin, katerih otroci šole ne obiskujejo redno. Potem je NSi predstavila nekakšno reformo socialne zakonodaje, ki vključuje omenjeno zamisel. Zdaj, manj kot mesec pred volitvami, se v parlamentu ti zakoni dejansko spreminjajo, in to po skrajšanem postopku.

  • Uredništvo

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Družba

    Moralna zmaga Igorja Ž. Žagarja

    Po letu in pol je upravno sodišče razsodilo v tožbi v. d. direktorja Pedagoškega inštituta Igorja Ž. Žagarja proti Vladi RS zaradi neizdaje soglasja ob njegovem imenovanju za direktorja Pedagoškega inštituta, četudi je edini izpolnjeval zakonske in razpisne pogoje. Upravno sodišče se je ob vložitvi tožbe sprva razglasilo za nepristojno in je želelo tožbo prepustiti delovnemu sodišču, Žagar se je pritožil, njegov primer pa je nato romal vse do vrhovnega sodišča. To je upravnemu sodišču naložilo odločanje v zadevi.

  • Volitve 2022

    Mesec dni pred državnozborskimi volitvami je jasno vsaj dvoje. Število še ne povsem potrjenih političnih akterjev na volitvah je 20. Toda razdrobljenost slovenske politične scene še ne pomeni, da je politični trg konkurenčnejši. Hkrati se še bolj jasno zarisuje notranjepolitična delitev na levi in desni pol. Spopad za nekakšno normalizacijo družbenih razmer na eni in poglabljanje sedanje avtokratske družbene ureditve na drugi. Sedanja vladna koalicija je v dveh letih temeljito razstavila državo. Onesposobila je posamezne veje oblasti, jih blokirala ali podredila. Socialni kapital je spremenila v političnega, njegova moralna amortizacija je po dveh letih usodna. Pandemija in sedaj še ukrajinska vojna sta pometli z različnostjo, drugačni pogledi so izbrisani, tudi prepovedani in sankcionirani. Cenzura je postala nova demokratična norma, na svetovni, evropski in domači ravni. Politična legitimnost je znotraj takšnih razmer informacijska utvara, demokracija volilna politična prevara. Zato povsod beležimo vzpon avtokracij in padec demokracij. Tudi v Sloveniji. Volitve bodo lahko zgolj zamenjale problematično oblast z drugačno. Odločilna bitka za prave spremembe se tedaj šele začenja.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Kolumna

    Moč slabega

    Živo se spominjam, s kakšnim nelagodjem sem se jeseni 2006 po dolgem dopustu vrnil v Slovenijo. Vzrok za nelagodje je bil Janša na čelu vlade. Že takrat je bilo očitno, da zaradi njega živimo v slabši državi, kot bi lahko.

  • Lara Paukovič

    1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Kultura

    Ogledalo potrošništvu

    Leta 2016 se je na manhattanskih zabavah in družabnih prireditvah začela pojavljati skrivnostna mlada ženska. Nihče ni zagotovo vedel, kdo je in od kod prihaja, razvedelo se je le, da je strašansko premožna in da pozna ključne ljudi. Ime ji je bilo Anna Delvey, bila naj bi nemška dedinja, ki želi na Manhattnu odpreti ugleden umetniški klub. Projekt je bil vreden približno 50 milijonov dolarjev. V resnici Anna ni imela niti ficka. Nič v zvezi z njo ni bilo resnično, ne njen naglas, ne ime, ne zgodba o bogatem očetu, stotaki, ki jih je zapravljala v dragih restavracijah in trgovinah, niso bili njeni; bila je izumljena v skladu s pričakovanji glede videza in obnašanja elite na Manhattnu, a ji je kljub temu uspelo prepričati presenetljivo veliko odvetnikov, podjetij, upravljavcev investicijskih skladov, pripadnikov manhattanske visoke družbe, da so jamčili zanjo, ji urejali posojila, posojali zasebna letala in kreditne kartice. Čeprav je bila popolna anonimnica brez dejanskega finančnega in socialnega kapitala, ji je uspelo okusiti kanček uspeha in bogastva, a ji je nazadnje kljub temu spodletelo. Virov, iz katerih bi lahko pridobila posojila, je bilo vse manj, izposojenega denarja ni mogla vrniti. Leta 2017 so jo aretirali in leta 2019 obsodili na do 12 let zapora. Leta 2021 so jo pogojno izpustili, a se je morala le nekaj tednov zatem vrniti za rešetke, ker ji je potekel vizum.

  • DK, STA

    1. 4. 2022  |  Kultura

    Laibach Kunst s serijo monumentalnih slikarskih del

    V Galeriji in dražbeni hiši Sloart je od 1. aprila do 27. maja na ogled razstava z naslovom Ausstellung! Laibach Kunst - Apokalipsa in ostale zgodbe. Na ogled bo serija izbranih monumentalnih  slikarskih del kolektiva Laibach Kunst, nastalih med letoma 1982 in 2009.

  • Uredništvo

    31. 3. 2022  |  Politika

    Kdo je najbolj prepričal na prvem soočenju?

    Agencija Ninamedia je po ponedeljkovem prvem soočenju predsednikov osmih najmočnejših političnih strank na POP TV naredila raziskavo o tem, kdo izmed predsednikov strank (Janeza Janšo je nadomeščal podpredsednik stranke SDS Aleš Hojs) je bil najbolj prepričljiv.

  • Uredništvo

    31. 3. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: OČISTIMO AVTOKRACIJO

    Jutri izide nova Mladina! Za oblikovanje naslovnice je poskrbel Damjan Ilić. Več o tem, kako očistiti avtokracijo, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 1. aprila, dalje. #Mladina13

  • Monika Weiss

    31. 3. 2022  |  Politika

    Bo vlada danes le razkrila Umarjevo novo napoved?

    Predstavniki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so bili po zanesljivih informacijah prejšnji teden na seji vlade precej nepričakovano prekinjeni. Predstavniki Umarja namreč na seji ministrskemu zboru zgolj predstavijo nove izračune gospodarske rasti, pa tudi zaposlenosti, inflacije in plačilno-bilančne statistike, saj vlada nanje nima – vpliva le, kdaj bodo javno objavljeni.

  • STA

    30. 3. 2022  |  Svet

    »Nadaljevanje vojne bo močno zvišalo življenjske stroške v Evropi«

    Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je danes opozorila, da bi nadaljevanje vojne v Ukrajini lahko za Evropejce še dodatno zvišalo cene energije in življenje stroške. Lagarde je med obiskom Cipra dejala, da je ruska invazija, ki se je začela februarja, v gospodarstvo Evropske unije vnesla veliko negotovosti.

  • JAVNO PISMO

    30. 3. 2022  |  Politika

    Večini Slovencev jemljejo vse, kar je za demokratično družbo pomembno

    Spoštovane novinarke in novinarji, vsi, ki ste zaposleni v javnih medijih!