• Grega Repovž

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Božična koalicija

    V petek, 1. marca 2013, je na prodajna mesta in v poštne nabiralnike naročnikov prišla deveta številka Mladine, na naslovnici pa je bila poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek, ki sedi sredi velike dvorane državnega zbora in podpisuje prisego ob podelitvi mandata za sestavo nove vlade. Naslov, ki je s sliko sestavljal naslovnico, se je glasil »Popravni izpit«. To je bil teden, ko so takratne parlamentarne stranke, brez SDS in NSi, izglasovale nezaupnico vladi Janeza Janše in mandat za sestavo vlade podelile Bratuškovi. Z naslednjimi besedami se je začel uvod v temo, ki je opisovala padec druge Janševe vlade: »Na eni strani so protesti proti politični eliti, ki upravičeno zahtevajo nove predčasne volitve, saj je politika izgubila zaupanje javnosti. Na drugi strani je trpek rezultat trmoglave neoliberalne ekonomske politike Janeza Janše: letos bo po napovedi Evropske komisije slovenski BDP upadel še za dve odstotni točki. Slabše napovedi za rast imata letos le Grčija in Ciper, državi, ki sta morali zaprositi za zunanjo finančno pomoč.« Če bi gospodarsko krizo v tem besedilu zamenjali z bojem proti epidemiji, Grčijo in Ciper pa s Češko in Belgijo, ki imata v tem trenutku edini slabšo epidemiološko sliko od Slovenije, bi lahko to besedilo mirno objavili tudi danes. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Družba  Za naročnike

    »Represivni pristop sproža predvsem odpor do spoštovanja ukrepov«

    Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in s tem glavni epidemiolog za nalezljive bolezni v državi. Nasledil je Majo Sočan, ki jo je odnesel pogrom nad epidemiologi ob spomladanskem valu epidemije in menjavi vlade. Fafangel je tiste vrste strokovnjak, ki bi v normalni državi vsak dan komuniciral z javnostjo, razlagal svoje dileme in pojasnjeval smiselnost posameznih ukrepov. V zadnjih mesecih smo ugotavljali, da je vladna komunikacijska strategija preveč zaznamovana z vojaško retoriko in oštevanjem neposlušnih državljanov, on pa je njeno popolno nasprotje in utelešenje tega, na kar pri komunikaciji prisegajo epidemiologi – karizme, odkritosti in sočutja. Več

  • Uredništvo

    20. 11. 2020  |  Politika

    Izšla je nova Mladina: BOŽIČNA KOALICIJA

    Petek je in izšla je nova Mladina! Naslovnico je ilustriral Prešernov nagrajenec in naš hišni karikaturist Tomaž Lavrič. Molimo, da bo Jožetu P. Damijanu do božiča uspelo zbrati potrebnih 46 glasov za konstruktivno nezaupnico Janezu Janši. Več o božični koaliciji lahko preberete v naslovni temi letos že 47. številke Mladine, ki je že na prodajnih policah in na naši spletni strani. #Mladina47  Več

  • Jure Trampuš

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Janša – novi evropski avtokrat

    Poljska in Madžarska sta v ponedeljek onemogočili sprejem evropske uredbe o finančnih virih, povezanih s sredstvi za obnovo Evrope, ki jo je prizadela epidemija, kar je bilo pričakovano. Gre za politično izsiljevanje. Ti dve državi sta namreč že med pogajanji o evropskem proračunu nasprotovali kakršnemukoli pogojevanju prejemanja evropskih sredstev. Že takrat sta, priključila pa sta se jima tudi Janez Janša in Slovenija, trdili, da se termin »spoštovanje pravne države« lahko zlorabi. Imata prav, vendar ta termin zlorabljata ravno ti državi, ki sta že tri leta v postopkih zaradi kršitve vrednot Evropske unije, kot jih določata Pogodba o Evropski uniji in njen 7. člen. Več

  • Borut Mekina

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Načrt za okrevanje po slovensko

    So države z zamislimi in države, ki vedo, kaj storiti. In so države, ki nimajo pametnih zamisli. »Države, ki nimajo predstave, kaj želijo storiti, se pri takšnih razvojnih načrtih navadno odločijo, da bodo zgradile še kakšno cesto ali avtocesto …« povzema reformne predloge nekaterih držav članic EU Marco Lopriore. Lopriore je v Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) v Maastrichtu strokovnjak za tako imenovano kohezijo, torej za porabo sredstev EU. Po državah zbira zamisli in primerja predloge. V zadnjem času pozorno spremlja razvojne projekte, ki jih članice EU predlagajo za izhod iz koronske krize. Več

  • Jure Trampuš

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Zloraba domoljubja

    Kot kaže danes, pomeni cepivo, ki nastaja v nemško-ameriškem partnerstvu družb Pfizer in Biontech, luč na koncu predora, v katerega je svet potisnila epidemija. Poleg dvomov in navdušenja po razkritju, da je cepivo obetavno, so skoraj vsi svetovni mediji, tudi slovenski, poudarili, da sta bila pri razvoju glavna znanstvenika Özlem Türeci in Uğur Şahin, nemška zakonca turškega rodu. Şahin se je rodil v turškem mestu Iskenderun, pri štirih letih pa se je skupaj z družino preselil v bližino Kölna, kjer je delal njegov oče. Ženini starši prihajajo iz Istanbula, Özlem Türeci pa je moža spoznala med študijem. Tudi njen oče je bil zdravnik. Kot je dejala v enem izmed intervjujev, je imel ordinacijo kar doma. »Ko smo bili otroci, smo se igrali med pacienti, v našem domu ni bilo stroge ločitve med delom in zasebnim življenjem.« Zakonca sta v otroštvu hodila v javno šolo in postala del skupnosti, Özlem Türeci pa sama sebi v šali pravi »pruska Turkinja«. Več

  • Vasja Jager

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

    Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja Bojana Beović, je ženska izjemne energije. Poleg koordiniranja boja proti epidemiji, zdravniškega dela na Infekcijski kliniki in predavanj na Medicinski fakulteti, je našla čas še za kandidaturo za položaj predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Kot vse kaže, bo pri tem uspešna, saj je v prvem krogu zbrala daleč največ glasov, dvakrat več od najbližje tekmice, splošne zdravnice Tanje Petkovič, s katero se bo v drugem krogu pomerila za končno zmago. Beovićeva in njeni podporniki so očitno tako prepričani o uspehu, da so jo še pred formalnim začetkom drugega kroga na njeni strani v Wikipediji že opisali z »aktualna predsednica Zdravniške zbornice Slovenije«. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Javna pamet  Za naročnike

    Mahničev tvit

    Že dolgo ni več dovolj, da se le zgražamo nad sporočili za javnost, kakršno je bil Mahničev tvit s fotografijami štirih svetlopoltih privlačnih mladenk in s pripisom, da je to vsa raznolikost, ki jo v EU potrebujemo. Zgražamo se, uvrščamo ga pod rubriko sovražni govor in pozivamo sodstvo in policijo, naj se v imenu demokratičnih standardov, ki so padli na nulo, končno odzoveta in posredujeta s kaznovanjem in z represijo. Iz tega, da bi bilo to zakonito in prav in v skladu z demokratičnimi standardi, žal še ne sledi, da smo kakorkoli prispevali k preprečevanju rasizma med prebivalci in prebivalkami Slovenije. Ali smo res tako nemočni in brez politične domišljije, da morajo najbolj vneti zagovorniki in zagovornice individualne svobode in pravice do drugačnosti zahtevati represijo? Več

  • IK, STA

    19. 11. 2020  |  Politika

    Janša: »Slovenija ni in nikoli ne bo Madžarska«

    Premier Janez Janša meni, da se je vlada za šolanje na daljavo v drugem valu epidemije odločila prepozno. Odpiranje šol in vrtcev bo zdaj prioriteta, a bo šolanje moralo potekati pod strogimi ukrepi, je dejal v pogovoru za TV Slovenija. Med drugim je zavrnil kritike, da želi Slovenijo preurediti po madžarskem vzoru, je pa proti njeni demonizaciji. Več

  • Vasja Jager

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Družba  Za naročnike

    Neprijetna resnica

    Vse od začetka epidemije koronavirusa vlada, ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) javnosti niso predstavljali natančnih podatkov o številu oskrbovancev domov za starejše, ki so umrli z okužbo s covid-19, analitični podatki o dogajanju v domovih so ostali javnosti ves čas nedostopni, čeprav so novinarji že v času prvega vala poskušali priti do njih. Prav tako predstavniki vlade niso predstavili statistik o obsegu preventivnih testiranj, s katerimi naj bi preprečevali širjenje okužb po domovih, javnost pa tudi ni imela dostopa do podatkov, koliko oskrbovancev socialnovarstvenih zavodov so sprejeli na zdravljenje v bolnišnice. Šele na podlagi teh številk bi javnost lahko ocenila, kako neučinkovita je aktualna vlada v boju zoper virus. Več

  • Izak Košir

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika

    Neuslišana želja

    Janez Janša zadnje tedne vodi nespametno zunanjo politiko do Združenih držav Amerike (ZDA). V predsedniški bitki je podpiral Donalda Trumpa, nato pa mu je na Twitterju preuranjeno čestital za zmago in s to potezo povzročil začudenje mednarodne skupnosti. Kot kažejo volilni izidi, bo prihodnji ameriški predsednik Trumpov demokratski nasprotnik Joe Biden. Več

  • Peter Petrovčič

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Domobranski general (še) ni nedolžen

    Marca 2004 je vlado prvič prevzel Janez Janša. Oktobra naslednje leto je koalicija v državnem zboru izglasovala spremembo zakona o kazenskem postopku, s katero je omogočila ponovno odprtje več kot pol stoletja starih, povojnih sodnih primerov zoper sodelavce okupatorja. Rok za vlaganje tovrstnih pritožb je potem še v istem mandatu podaljšala. Tako je bilo vrhovno sodišče prisiljeno ponovno odločati tudi o obsodbi zoper domobranskega generala Leona Rupnika, ki jo je januarja letos, več kot 70 let kasneje, razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. Zdelo se je, da bo poveljnik domobranske vojske obveljal za nedolžnega, saj ponovljeno sojenje zoper že pokojnega obtoženca po veljavnem pravu ni mogoče. A ustavno sodišče je zdaj začasno zadržalo učinkovanje te sodbe vrhovnega sodišča. Več

  • Pia Nikolič

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Kultura  Za naročnike

    S sprejem proti vladi

    Na začetku je bila piščalka. Danes jo najpogosteje vidimo nasprejano na steno v modri ali rožnati barvi, izvirnik pa je bil izdelan iz bele živalske kosti. Značilni luknji sta se več kot 60 tisoč let obdržali v tako popolni obliki, da so jo arheologi v jami Divje babe ob odkritju opazovali z občudovanjem. Dokazano najstarejša piščal v Evropi je imela v osnovi eno nalogo: piskati, žvižgati. Zato je prav ta piščalka pred več kot pol leta, ko je hkrati s pandemijo po nas udarila tretja vlada Janeza Janše in se čez noč lotila spornih milijonskih poslov, kadrovskega cunamija in razgrajevanja demokracije na vseh ravneh, postala eden od prvih znakov protestniškega gibanja, ki se je z balkonov preselilo na kolesa in nato na noge, zdaj pa se je zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer znova vrnilo predvsem h gverilskim uličnim intervencijam. Starodavna piščalka je torej postala simbol slovenskih žvižgačev, vizualna ulična podpora razkritjem žvižgača Ivana Galeta in simbol Piščalke, strani na Facebooku, ki javnost obvešča o kraju protestov in vzrokih zanje. Postala pa je tudi grafitarska šablona in tako zdaj odtisi piščalk različnih barv z zidov v Ljubljani in drugih mestih po Sloveniji ljudi vabijo k nadaljnji aktivaciji med protesti in seveda k – žvižganju. Več

  • Uredništvo

    20. 11. 2020  |  Kultura

    VIDEO: Srečanje ob javnem pismu ministru Simonitiju – v živo ob 11. uri

    Pobudniki in podpisniki javnega pisma, v katerem opozarjajo na problematične poteze Ministrstva za kulturo (MK), ki "ogrožajo živo kulturo, kulturno dediščino, strokovnost in avtonomnost delovanja organov odločanja in kulturnih ustanov", bodo danes ob 11. uri podrobneje pojasnili vsakega od v pismu navedenih problemskih sklopov. Prenos boste lahko v živo spremljali prek portala YouTube (spletna povezava je na voljo tudi spodaj). Spregovorili bodo: Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Družba  Za naročnike

    »Najprej jamr, potem upor«

    »Zlomi« so hitro rastoč pojav, ki ga slovensko govoreči uporabniki lahko spremljajo na spletnem družabnem omrežju Instagram. Poplava profilov, v imenu katerih je beseda ’zlom’, se je pred poldrugim letom začela s Srcozlomom, »podporno skupino za zlomljena srca«, ki nam z vsakodnevnim objavljanjem tragikomičnih odlomkov iz pogovorov med nesrečno zaljubljenimi in posnetkov zaslona s pogovori med prijatelji, ki si jamrajo, se samopomilujejo in med seboj tolažijo, ponuja slikovit vpogled v ljubezenske težave milenijcev. Format spletne platforme, sestavljene iz odlomkov iz zasebnega dopisovanja, ki jo sooblikujejo anonimni uporabniki, se je izkazal za izjemno posrečenega, zato so na Instagramu začeli vznikati še številni drugi profili, ki so posnemali ta koncept. Med njimi sta najbolj znana Delozlom in Domozlom: prvi se osredotoča na razkrivanje krivičnih razmer na trgu dela, drugi poudarja stanovanjsko problematiko oziroma nepravilnosti na podnajemniškem trgu. »Sveti trojici zlomov« je nato sledila mala vojska bolj ali manj opaznih posnemovalcev, ki se osredotočajo na različna nišna področja, od družbenokritičnih do izključno humornih. Rdeča nit sporočil številnih »zlomov« je, da so skoraj vse tegobe mladih posledica sedanjih razmer in sistemske nepravičnosti, nekateri »zlomi« pa se skušajo tej nepravičnosti postaviti po robu tudi onkraj Instagrama. Več

  • Luka Volk

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Družba  Za naročnike

    Študentsko delo

    Od študenta se je nekoč pričakovalo, da študira, danes se pogosto izkaže, da se mora znati tudi preživljati. Da so državne štipendije prenizke in da v študentskih domovih primanjkuje postelj, cene najemniških stanovanj pa so že presegle vse razumne meje, se opozarja iz leta v leto. Zdaj je veliko študentov z zapiranjem domov ostalo še brez nastanitve, med epidemijo pa se jim je podrla še zadnja hišica iz kart – ostali so brez študentskega dela. Kaj sploh preostane najbolj socialno ogroženim študentom? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Puč

    Leta 2012, tik pred predsedniškimi volitvami, so ameriški desničarski mediji in desničarska blogosfera, kot je tedaj pisal Joshua Holland (AlterNet), forsirali »alternativno resničnost« – trdili so, da uradne ankete sistematično lažejo, da v »pravih« anketah v resnici premočno vodi republikanski kandidat Mitt Romney, ne pa Barack Obama, da neodvisni volivci množično podpirajo Romneyja in da Obamo, za katerega navijajo osrednji mediji, čaka hud, boleč poraz. Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Ekonomija  Za naročnike

    Šesti protikrizni paket

    Šesti vladni protikrizni paket sovpada z drugim velikim poslovnim zaprtjem države, splošno karanteno za večino prebivalstva. Hipertrofija vladnih zakonov za omilitev pandemije je obratno sorazmerna z rezultati njenega obvladovanja. To je nedvomno velik politični in strokovni poraz Janševe administracije. Vnovični »lockdown« države prihaja prepozno, posledice so kaotične, dramatične in dokazljive. Slovenija je tokrat zdravstveno na kolenih, ekonomska škoda bo visoka, država je politično razklana in ohromljena. Janševa vladavina se sesuva vase. Vse bolj jo vežeta samo še ekscesno vedenje prvega ministra in politični imaginarij zlovešče pandemije. Most med človečnostjo in ekonomijo je vlada podrla v nekaj mesecih, danes ji zaupa slaba tretjina ljudi. Bitka je za zdaj izgubljena na vseh treh frontah, zdravstveni, ekonomski in politični. Vrstni red dokončnega zloma vladajoče koalicije je samo še vprašanje časa in števila umrlih. Več

  • Luka Volk

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Družba

    Diskriminacija

    Predstavljajte si, da izgubite svojca. Ta se usodno ponesreči v tujini. S težavo vam uspe urediti vse potrebno, da se lahko udeležite pogreba. Pri srcu vam je težko, ampak zdi se vam, da ste se vsaj dostojno poslovili od njega. Po pogrebu čakate na prevoz do mestnega središča, od koder boste nadaljevali pot domov. Vozilo pride, vendar voznik odkloni prevoz na podlagi vašega videza. Morda ste pozabili, ampak od večine okolice se po nečem razlikujete – niste bele polti. Več

  • N'toko

    N'toko

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Žive meje  Za naročnike

    Hladna vojna

    Vse kaže, da smo na pragu nove hladne vojne. Po razpadu Sovjetske zveze in treh desetletjih ameriške nadvlade se je na obzorju znova pojavila resna tekmica za gospodarsko premoč. Upravljalci ameriškega imperija so se letos očitno zgroženo zazrli v Kitajsko in ugotovili, da jih ta prehiteva na vseh področjih. Zunanjepolitični aparat ZDA je šel v akcijo in ves svet poskuša potegniti v vojno proti »kitajskemu totalitarizmu«. V nekaj mesecih smo bili priča tarifni vojni, borbi proti Huaweiu in 5G-histeriji, nazadnje celo grožnjam s prepovedjo TikToka. V medijih smo začeli videvati prispevek za prispevkom o kitajski tiraniji nad disidenti v Hongkongu, nad Ujguri, nad Tibetanci ... Zunanji minister Pompeo je na turneji po Evropi začel graditi koalicijo proti »največji nevarnosti za svetovno demokracijo«, ki se ji je Slovenija s podpisom izjave »o varnosti telekomunikacijskih omrežij 5G« voljno priključila. Vse kaže, da bo ta boj med šepajočim ameriškim imperijem in novonastajajočo azijsko velesilo močno zaznamoval našo prihodnost. Več

  • Vanja Pirc

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Kultura  Za naročnike

    Etično sporni kandidat

    Pavel Car je diplomant računalništva in menedžmenta, doktoriral pa je iz zelo ozkega zgodovinskega področja vojaških odlikovanj. Je tudi favorit ministra za kulturo Vaska Simonitija za direktorja Narodnega muzeja Slovenije, ene naših največjih, najpomembnejših in tudi najbogatejših nacionalnih kulturnih institucij. Razpisni postopek sicer še ni končan, vendar je Simoniti svetu in strokovnemu svetu muzeja že pred časom, kar sredi postopka in še preden sta se ta najvišja organa muzeja sploh lahko izrekla, kateri od prijavljenih kandidatov je najboljši, in ga ministru priporočila v imenovanje, sporočil ime svojega favorita. Več

  • Stanka Prodnik

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    »Imamo težavo s povezavo«

    Čeprav je od oddaje Tarča na temo šolanja v času epidemije minilo že več kot teden dni, si zasluži našo pozornost. Tokrat so se ustvarjalci odločili za preverjen recept ponedeljkove oddaje Tednik na TV Slovenija in nam plastično prikazali, kako so dejansko videti domovi slovenskih družin, kjer poteka šolanje na daljavo. Kdor tega ne doživi in živi, se mu namreč hitro lahko zazdi, da sredi epidemije to pač ni tak problem. A že v peti minuti oddaje, ko smo vstopili v dom učiteljice otrok s posebnimi potrebami Katje Kokot, ki nam je nazorno pokazala, kako je videti poučevanje, ko sediš z dvema hčerkama v naročju in se medtem pogovarjaš s svojimi učenci, je bilo vsakomur na drugi strani domačega televizijskega ekrana lahko jasno, zakaj so se v vseh državah, kjer so se na šolanje v času epidemije pripravljali vse poletje, tega lotili tako resno in temeljito in zakaj so vedeli, da je šola v živo zadnja, ki se sme ustaviti. Več

  • Staš Zgonik

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Družba  Za naročnike

    Prijatelj prepih

    Neprezračeni zaprti prostori, v katerih v zimskih mesecih preživimo še več časa kot sicer, so eden ključnih dejavnikov pri širjenju okužb. Zato strokovnjaki, ki si prizadevajo zamejiti epidemijo, vse večjo pozornost namenjajo skrbi za dotok svežega zraka v prostore. Več

  • Lovro Matič

    20. 11. 2020  |  Politika

    Pesem o Twitu

    Tam nekje med svobodnimi polji, Več

  • Uredništvo

    20. 11. 2020  |  Kultura

    LIFFE: Zberi se, babica

    Film se odvija aprila leta 1992, ko se ob babičini smrtni postelji zbere številčna družina, sicer raztresena po vsej Jugoslaviji. Njeno zdravstveno stanje ni rožnato, a zdravnikova ocena, da je smrt le vprašanje minut, se izkaže za prenagljeno. Več

  • Zapisnik

    Enkrat sredi mandata sem na Ministrstvu za kulturo slučajno dobila v roke zapisnik komisije, ki je opravila razgovor z Janezom Pipanom. Po 14 letih vodenja SNG Drama je kandidiral za ponovni mandat ravnatelja. Zapisnik mi je prišel v roke dve leti potem, ko Pipan ni bil več ravnatelj Drame, saj mu moj predhodnik, tedanji (in sedanji) minister za kulturo, ni podaljšal mandata, četudi se je prav v Pipanovem obdobju Drama ambiciozno dvignila v vodilno gledališko inštitucijo z mednarodno težo, saj je vseskozi vztrajal pri visokih umetniških standardih. Več

  • IK, STA

    19. 11. 2020  |  Politika

    Kacin krivi martinovanja

    V sredo so po vladnih podatkih v Sloveniji ob opravljenih 6806 testih potrdili 2064 okužb z novim koronavirusom, kar je 51 več kot v torek. Umrlo je 45 bolnikov s covidom-19, dva več kot v torek. V bolnišnicah so jih zdravili 1238, od tega na intenzivni negi 205, kar je manj kot dan prej, 78 pa so jih odpustili v domačo oskrbo. To so podatki, ki jih je objavila vlada. Več

  • IK, STA

    19. 11. 2020  |  Politika

    Počivalšek zaradi Janševega pisma o kraji volitev pomirja člane SMC

    SMC v koaliciji deluje umirjeno in konstruktivno, je v pismu članstvu, ki ga je pridobila STA, ocenil predsednik SMC Zdravko Počivalšek. V luči pisma premierja Janeza Janše voditeljem EU o "vladavini prava" pa je Počivalšek izrazil željo, da bi se znali v Sloveniji "vsi nekoliko umiriti in si priznati, da zdaj niso časi za pogrevanje kakršnihkoli strasti". Več

  • Žan Mahnič in bele ženske 

    Je Žan Mahnič rasist? Državni sekretar za nacionalno varnost, nikoli obrzdanega jezika in dejanj, je na Twitterju poskrbel za novo ekscesnost, navduševal se je nad propagandističnimi izdelki belih supremacistov – tistih, ki verjamejo, da je bela koža znamenje prave rase. Več