• Uredništvo

    27. 6. 2020  |  Politika

    Cukjati: »Tako kot več sto tisoč Slovencev, sem tudi jaz janšist«

    "Tako kot več sto tisoč Slovencev, sem tudi jaz 'janšist'. In kaj to pomeni? Čas je že, da definiramo 'janšizem', ki se v javnosti vse pogosteje uporablja. Vsak 'izem', ki se opira na ime znanega politika, gradi na lastnostih, sposobnostih, dejanjih, etični drži in predvsem nazorskih stališčih tega človeka."

  • Uredništvo

    27. 6. 2020  |  Politika

    Državna proslava: »Mar res kdo misli, da bi leta 2020 lahko proizvedli kaj tako obupnega?«

    "V imenu obrambe lika, dela in časti moje hiše, vljudno prosim, da sinočnje proslave ne povezujete z RTV-jem. Mi smo samo kable povlekli do reportažnega, da ste jo vi lahko gledali. Mar res kdo misli, da bi leta 2020 lahko proizvedli kaj tako obupnega?"

  • DK, STA

    27. 6. 2020  |  Svet

    Trumpovemu bratu ni uspelo preprečiti objave knjige o predsedniku ZDA

    Robert Trump, brat predsednika ZDA, ni uspel s sodno prepovedjo objave knjige, ki jo za konec julija načrtuje nečakinja Mary Trump. Sodnik v Queensu v New Yorku je namreč ugotovil, da je zahteva pomanjkljiva, zato jo je zavrnil. Trumpov brat je trdil, da noben denar ne bo mogel poplačati škode, če bo knjiga objavljena. Vendar pa je sodnik Peter Kelly dejal, da ni pristojen za odločanje in družini priporočil, naj se obrne na sodišče, ki je pristojno za civilne tožbe.

  • Danes je nov dan

    27. 6. 2020  |  Družba

    Nazaj v petdeseta

    Da so bile ženske v izolaciji bolj podvržene nasilju doma, so pokazali že začetki karantene. Ipesova raziskava je kasneje pokazala, da 30 % anketiranih meni, da bi morale ženske v času krize konflikte miriti in ne izpostavljati lastnih težav. 5 % vprašanih meni, da je nasilje včasih upravičeno, dodatnih 10 % se do vprašanja ni opredelilo.

  • DK, STA

    27. 6. 2020  |  Družba

    NIJZ: Mladostniki v Sloveniji po uporabi konoplje presegajo mednarodno povprečje

    Ob mednarodnem dnevu boja proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami, so na NIJZ opozorili na rezultate mednarodne raziskave, v kateri se Slovenija po razširjenosti uporabe konoplje med 15-letniki uvršča v sam vrh. Raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018) je pokazala, da je v 45 sodelujočih državah v povprečju 13 odstotkov 15-letnikov že kdaj v življenju uporabilo konopljo, med fanti v povprečju 15 odstotkov, med dekleti 11 odstotkov. V Sloveniji pa je konopljo uporabilo 21 odstotkov mladostnikov, in sicer 22 odstotkov fantov in 19 odstotkov deklet. Ta podatek Slovenijo uvršča na sedmo mesto med 45 državami.

  • DK, STA

    27. 6. 2020  |  Svet

    Zaradi koronavirusa omejili nakup toaletnega papirja

    Številne Avstralce ob ponovnem izbruhu novega koronavirusa v Melbournu očitno grabi panika in so se odločili obnoviti zaloge toaletnih potrebščin in hrane, zato so morali supermarketi omejiti nakupe toaletnega papirja. Iz dveh največjih verig supermarketov, Woolworths in Coles, so sporočili, da po vsej državi znova uvajajo kvote na nakup toaletnega papirja in papirnatih brisač, saj želijo preprečiti morebitno panično nakupovanje ta konec tedna, kakršnemu so bili priča marca letos ob začetku prvega vala epidemije novega koronavirusa.

  • Uredništvo

    27. 6. 2020  |  Kultura

    Jugoslavijo ponovno združil šov drag kraljic

    Dragoslavia je ime spletnega drag queen šova, ki se v živo prenaša prek portala Twitch TV in združuje drag kraljice z vseh držav območja nekdanje Jugoslavije. Osnovna ideja se je porodila kot odgovor na ukrepe za zajezitev epidemije novega koronavirusa, ki so nekdanjo skupno državo zaprli v karanteno. "Ustvarile smo prostor, kjer se lahko regionalne kraljice umetniško izražajo in se srečujejo z drugimi kraljicami iz različnih, vendar podobnih držav," so organizatorke zapisale v sporočilu za javnost in dodale, da prinašajo sporočilo sestrstva in enotnosti. 

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Nevednost kot politični koncept

    Čudnemu dogodku smo bili priča ta teden. Večina se je dogodku prešerno smejala, je pa zadeva, katere osrednja oseba je predsednica DeSUS Aleksandra Pivec, veliko bolj resna. V ponedeljek je namreč, tako kot vsak ponedeljek že od leta 1997, ko ga je oživil kot prilogo Večera pokojni Mirko Lorenci, izšel Toti list. To humoristično prilogo Večera pozna tako rekoč vsak Štajerec (Pivčeva je Ptujčanka), pa tudi po Sloveniji ni neprepoznavna. A nobenega dvoma ni, da je zajedljivi humor Totega lista nekaj, kar mora poznati vsak politik. Za zgodovinske sladokusce naj dodamo, da je Toti list, eden najstarejših humorističnih časopisov, začel izhajati v času vzpona nacizma leta 1938, leta 1941 so ga prepovedali. Prvič so ga poskušali oživiti leta 1952.

  • Borut Mekina

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Politika

    Kdo so bili največji posredniki, ki so zaslužili več deset milijonov evrov?

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Družba

    Jernej Šček: »Takoj za migrantom iz Kašmirja smo na vrsti mi, Slovenci«

    Jernej Šček na tržaškem liceju Franceta Prešerna, gre za srednjo šolo, gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, poučuje filozofijo in zgodovino. Na ljubljanski Filozofski fakulteti opravlja doktorat znanosti iz renesančne filozofije. Zase pravi, da je zaveden Tržaški Slovenec. Ko govori o Sloveniji, o izkušnji tujstva in domačnosti, govori zelo ognjevito. Še bolj neposreden in jasen je pri vprašanju, zakaj je antifašizem temeljno vrednotno središče večine Slovencev iz tistega okolja in zakaj je poenostavljanje, enačenje antifašizma in komunizma, to torej, kar počne aktualna vlada, intelektualna lenoba in političen konstrukt, ki neposredno škodi vsem Slovencem z obeh strani meje.

  • Politizacija slovenske policije

    Ko je bil Anton Travner nastavljen za generalnega direktorja slovenske policije, je, čeprav je bilo jasno, da bo uresničeval vse namige svojih političnih gospodarjev, užival neko stopnjo zaupanja javnosti in stroke. V slovenski policiji je prebil toliko let, da je bilo utemeljeno pričakovati, da pri vsem sprejemanju političnih navodil iz nje vendarle ne bo naredil izključnega orodja sedanje politike. Trenutno dogajanje navaja k sklepu, da so bila ta pričakovanja hudo zmotna.

  • Peter Petrovčič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Politika

    Policijska država

    Da je država policijska država, je lahko zapisati, težje pa je to prepričljivo utemeljiti. To je nujno, kadar gre za takšno trditev, saj verjetno govorimo o najresnejši obtožbi, kar jih je lahko deležna politična oblast. Do nedavnega bi to o slovenski državi težko zapisali, še težje utemeljili, vsaj v splošnem. Zdaj pa je to kar naenkrat postalo zelo preprosto zatrditi in podkrepiti z dokazi.

  • Peter Petrovčič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Politika

    Fidesz in SDS

    Evropski parlament je sprejel resolucijo v podporo protirasističnim demonstracijam v ZDA in drugod po svetu po smrti Georgea Floyda, temnopoltega Američana, ki je umrl zaradi neupravičenega in nesorazmernega policijskega nasilja. Evropski poslanci so resolucijo izglasovali prejšnji petek. V njej so med drugim zapisali: »Evropski parlament ostro obsoja vse oblike rasizma, sovraštva in nasilja, pa tudi morebitne fizične in verbalne napade na osebe določene rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja ter državljanstva v javnem in zasebnem življenju; opozarja, da v naši družbi ni prostora za rasizem in diskriminacijo.«

  • Pia Nikolič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Politika  Za naročnike

    Za Meršeta gre

    Vlada je med prvimi ukrepi »v zvezi z epidemijo nove koronavirusne bolezni« opravila več menjav na vodilnih položajih v različnih institucijah. Zdaj teče drugi krog menjav, ki zadeva predvsem osebe okoli glavnih odločevalcev. Tako je dodatno pomoč dobil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj iz stranke NSi. Sveža pridobitev njegovega kabineta je Tomaž Merše.

  • Lara Paukovič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Svet

    Nedopusten zdrs

    Po grozljivem policistovem umoru Georgea Floyda v ZDA, so družabna omrežja preplavili ključniki #blacklivesmatter (življenja temnopoltih so pomembna), ki so se prvič pojavili že leta 2013, ko je bil belec George Zimmerman spoznan za nedolžnega, četudi je kot nadzornik naselja ustrelil temnopoltega najstnika Trayvona Martina.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Dva leva

    Trg koalicijskega miru

    »Pozivanje k ubijanju posameznih oseb, nasilništvo nad policijo in izražanje sovražnih gest nimajo popolnoma nič skupnega s svobodnim izražanjem mnenj. Nasilje (besedno in fizično) na protestih ni element demokracije, je le način, kako demokracijo zatreti.«
    — Aleksandra Pivec je razkrila način, kako uspešno zatreti lastno verodostojnost (TW, 14. junij 2020)

  • Staš Zgonik

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Družba

    Drugi valček

    Vlada se je znašla v zagati. »Zmaga« nad virusom, ki jo je tako infantilno proslavila s preletom vojaških letal, se po le nekaj tednih izkazuje za zelo kratkotrajno. In to ne, kot bi si verjetno želeli vladni predstavniki, zaradi kolesarskih protestov. Ne, krivdo za to si lahko pripišejo predvsem sami zaradi odločitve za liberalni mejni režim.

  • Staš Zgonik

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Politika

    Zeleni milijoni

    Podnebni sklad je najpomembnejši finančni vir za državne zelene naložbe. V njem se zbirajo sredstva od prodaje emisijskih kuponov, ki jih morajo vsako leto kupovati veliki onesnaževalci. Največji plačnik je TEŠ. Po programu porabe sredstev iz podnebnega sklada, ki ga je marca sprejela še prejšnja vlada, naj bi letos za različne projekte in ukrepe država iz sklada namenila 106 milijonov, do leta 2023 pa skupaj 350 milijonov evrov.

  • Izak Košir

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura

    Brez domačih hitov

    Zavod IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije) je objavil seznam 500 leta 2019 najpogosteje predvajanih skladb. Lestvica kaže na trend, ki se je zadnja leta okrepil – med najpogosteje predvajanimi hiti je vedno manj skladb slovenskih izvajalcev. Lani je bila denimo najpogosteje predvajana skladba na slovenskih radijskih postajah pesem Giant, ki jo izvajata Calvin Harris in Rag’N’Bone Man. Med top 10 najdemo še Eda Sheerana, Justina Bieberja, Davida Guetto in pokojno Whitney Houston. Prvi slovenski glasbeni izvajalec se pojavi šele na 34. mestu, gre za pesem Ola Ola, ki jo prepevata Nika Zorjan in Isaac Palma.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kolumna

    Nevaren

    Janeza Janše v tako surovi varianti, kot je njegov tokratni mandat, še nismo videli. Tretjič je res nevaren, toliko bolj, ker se marsikaj prelamlja ne samo v Sloveniji, ampak tudi okoli nas. Te spremembe lahko postanejo nepovratne.

  • Hudičeva alternativa

    Donald Trump je pred kratkim obiskal vojaško akademijo, kjer je med govorom sklenil, da se bo malce okrepčal – dvignil je kozarec vode, toda ne z eno roko, temveč z obema. Zdelo se je, kot da ima težave – in kot da hoče prikriti, da se mu roke tresejo. Kmalu zatem je še sestopil z govorniškega odra, toda zelo počasi, saj se je zdelo, da bo zdaj zdaj padel. Ne le roke – tudi noge so se mu tresle. Na vojaški akademiji, kjer bi moral demonstrirati svojo atletsko, neuničljivo in neoporečno možatost, je odpovedal in se osmešil.

  • Erik Valenčič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Politika

    Geopolitika Sredozemlja

    Sredozemlje je veliko več kot zgolj zemljepisni pojem; zdi se, da ima že sama beseda svojo melodijo, vonj in značaj. Začimbe in kulinarika, umirjen način življenja, antična mesta in bogata kulturna dediščina, narava in letovišča, romantika in temperament. Vse to je Sredozemlje. Njegovo podobo je v sodobnem času negovalo nešteto medijskih objav, knjig in filmov.

  • Stanka Prodnik

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  TV

    Nacionalna mitologija

    V torek je nacionalka predvajala eno iz niza pogovornih oddaj pod krovnim imenom Slovenija 30. V tokratni, ki jo je vodila in uredila Rosvita Pesek, so sodelovali štirje tako imenovani osamosvojitelji: Lojze Peterle, Rajko Pirnat, Jelko Kacin in Dimitrij Rupel. Že prvo vprašanje je namerilo točno tja, kamor smo v zadnjih mesecih večkrat merili – v deklarativno podobnost med časom osamosvojitve in časom epidemije covid-19. Ob tem si gostje niso bili enotni, koliko podobnosti je bilo med obema preizkušnjama za narod, je pa bilo zanimivo, na kar je opozoril Jelko Kacin, da se tako pred tridesetimi leti kot danes »opozicija ne znajde najbolje«.

  • Vesna Teržan

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura

    40 let skupine Laibach: Rekapitulacija 2020

    Študentsko naselje je bilo pogreznjeno v zimski večer, mularija je hitela proti bloku številka 4. Na koncu dolgega kletnega hodnika, v zakajenem prostoru z nizkim stropom, kjer je redno potekal program diska FV, so se člani skupine Laibach pripravljali na svoj prvi ljubljanski koncert. Na steni je bila obešena bela tkanina, na njej odtisnjen znak – v sredini črn enakokraki križ, ki ga je krožno obdajal napis Laibach Kunst. Člani benda so postavljali mikrofone, bobne in poleg kitare še nekaj lastnoročno narejenih glasbil in aparatur. Radovednost me je pognala bliže in prav, ko sem začela opazovati dogajanje, sta vame udarila silovit hrup in kakofonija zvokov. Industrijski rock je pokazal vso svojo moč. Po nekaj sekundah sem začutila, kako mi vibrirajo notranji organi, telo je ječalo, morala sem se umakniti nekaj korakov nazaj, da so me zaščitila telesa tam nagnetenih tovarišev in tovarišic. Telo ni pozabilo teh industrijskih zvokov, sicer pa je spomin varljiv. Da je ta januarski koncert leta 1982 zabeležila oblast, pričajo tudi stari časopisni članki.

  • Pia Nikolič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura

    Svetlobna gverila – peti element Ljubljane

    Nasproti Hostla Celica v Ljubljani stoji velika stara rjava zgradba, ki v svojih nedrih skriva brezštevilne ustvarjalne skupine. Eno od njih vodi Katerina Mirović, steber produkcijske skupine Strip Core, ki deluje že od leta 1989. Najprej se je kolektiv ukvarjal z glasbo, grafiti in stripom. Vanj se je sčasoma prikradla tudi svetlobna umetnost, ki že 14. leto zapored zaznamuje Ljubljano.

  • Nočem se zbujati v avtoritarni državi, kjer se oblast boji svojih državljank in državljanov

    Danes se nisem zbudil v praznično jutro. Nisem se zbudil v Sloveniji, državi, ki bi danes s svojimi državljankami in državljani praznovala obletnico pomembnega dogodka. Zbudil sem se na Madžarskem, zbudil sem se na Poljskem, zbudil sem se v Turčiji. Zbudil sem se v eni od mnogih avtoritarnih držav tega sveta. Zbudil sem žalosten, jezen in zaskrbljen.

  • Luka Volk, aktivist

    25. 6. 2020  |  Politika

    Pa vse najboljše, Slovenija!

    Moja politična stvarnost je bila od nekdaj slovenska. Kot otrok iz krščanske mizarsko-delavske družine, ki ni uživala posebnih privilegijev ne v starem ne v novem režimu, nisem mogel graditi politične pripadnosti na osnovi nostalgije staršev. Če bi bilo temu tako, bi bil danes kvečjemu popolnoma apolitičen ali pa včlanjen v SDS, kot je bila moja mama, ker so nekega dne pač vkorakali v Litostroj in jih povabili, ona pa se ni mislila upreti dobremu golažu in občasnemu druženju na njihovih kongresih.

  • JAVNO PISMO

    25. 6. 2020  |  Politika

    Predsednik Pahor, prosimo vas, da ne podprete nacionalizma politikantov!

    Spoštovani gospod Predsednik, z obžalovanjem smo brali o Vašem možnem obisku nacionalnega spomenika "Foiba di Basovizza"v sklopu svečanosti ob vrnitvi slovenski skupnosti poslopja Narodni dom v ulici Filzi.

  • IK, STA

    25. 6. 2020  |  Družba

    Alternativna državna proslava na Prešernov trg privabila na tisoče ljudi

    Na alternativni proslavi ob dnevu državnosti na Prešernovem trgu v Ljubljani se je zbralo več tisoč ljudi. V govorih in s transparenti so se med drugim zavzeli za boljši svet in proti izključevanju, fašizmu in omejevanju nevladnih organizacij. Proslave se je udeležila tudi manjša skupina nekaj deset provokatorjev v rumenih jopičih, ki so s transparenti nasprotovali antifašistom. Številni na trgu so opozarjali, da gre za državljane, povezane z neonacističnimi skupinami. Manjšo družbo pod Prešernovim spomenikom, ki ji ni uspelo izzvati incidenta, je na tisoče protestnikov izžvižgalo, nato pa so jim obrnili hrbet ter program izvedli s stopnic pred frančiškansko cerkvijo.