Mojster za vse

»Kot otrok sem ogromno bral in sanjaril o daljnih časih ter krajih. Želel sem postati pustolovec, ki odkriva nove svetove po morju, zemlji in zraku. Prav tako sem želel postati vojskovodja, kasneje tudi rock zvezda. Sicer se zaenkrat ni uresničilo še nič od tega, a upanje umre zadnje. Me pa še vedno žene pustolovski duh.« Tako je na vprašanje, kakšne sanje je imel kot otrok, za klub alumnov Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani odgovoril svežepečeni minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič. Prejšnji teden mu je uspelo prepričati parlament, zanj je glasovalo 45 poslancev, 44 pa jih je bilo proti.

Slovenska policija zanika vohunjenje prek mobilnih telefonov. Ji verjamete?

Kaj je vohunski program Pegasus? Najnazornejši je primer Francozinje Claude Mangin, žene zaprtega političnega aktivista iz Maroka. Analiza njenega telefona je pokazala tole: prejšnji mesec je Manginova na svoj iPhone 11 prejela kratko sporočilo. Telefon ga ni prikazal, ni zazvonil. Je pa sporočilo v njem potihoma namestilo vohunski program, ki ga izdeluje izraelsko podjetje NSO. Ko je bil program nameščen, je napadalcem zagotovil vse: dostop do elektronskih sporočil, kratkih sporočil, snemanje s kamero v telefonu ali z mikrofonom in ugotavljanje lokacije.

Minister Poklukar, je to vaš predlog za ljudi?

»Z veliko odgovornostjo danes prihajam v državni zbor in najprej naj povem, da bi bil precej raje v ambulanti, vendar verjamem, da lahko tukaj naredim bistveno več za ljudi,« je 17. februarja letos povedal takrat še kandidat za ministra za zdravje Janez Poklukar. Pet mesecev kasneje, ko se pričakuje nov val epidemije, ob slabi precepljenosti prebivalstva in ponekod akutnih razmerah z zdravstvenimi kadri, infrastrukturo in čakalnimi vrstami minister Poklukar prednostno utira pot vladi in zasebnim lobijem za prevzem nadzora nad 3,2 milijarde evrov vredno blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Državni denar za postavitev spomenika v obliki križa 

Na začetku meseca je v čast 30-letnici samostojnosti Slovenije zrasel še en spomenik – tokrat v obliki križa, posvečen pa je prvi maši za slovenske vojake. Postavili sta ga Občina Ivančna Gorica in Slovenska vojska. Kot odgovarjajo na ministrstvu za obrambo, je bila pobudnica postavitve občina na čelu z županom Dušanom Strnadom iz SDS, ki si je več let prizadevala za postavitev »slovenske zastave in pomnika na prvo darovano mašo za vojake Teritorialne obrambe v času osamosvojitvene vojne 4. 7. 1991«, zaradi narave dogodka pa je bil k soorganizaciji povabljen tudi vojaški vikariat.

Minister parkira, kjer je prepovedano

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik iz SMC je Litijčan, a dela in živi v Ljubljani, v službo pa se vozi s službenim avtomobilom. V Ljubljani je služboval, še preden je postal minister, toda tedaj se je v službo vozil iz domačega kraja, ki je od njegovega delovnega mesta oddaljen malo manj kot 40 kilometrov.

Trst bo spet naš 

Trinajstega julija je minilo stoprvo leto od požiga Narodnega doma, simbola slovenske kulture v Trstu, o katerem sta »brata« Smiljanić naredila strip. Tako ju je v spremni besedi k italijanskemu prevodu stripa Črni plamen napačno poimenoval Davide Toffolo, stripar, ki ga tostran meje poznamo po delu Italijanska zima. Zoran Smiljanić se je ob pripovedovanju anekdote namuznil in povedal, da so se na predstavitvi knjige temu pošteno nasmejali: »Zdaj se tudi midva z Ivanom hecava, da sva fratelli, ker se ta simpatična napaka sliši, kot da sva iz kakšnega banda ali pa mafijca.« Zoran in Ivan sta namreč oče in sin.

Folklorist na obisku

»Spet smo tam,« je bil odgovor sogovornika, ki smo ga poprosili za komentar novega diplomatskega zdrsa. Komaj smo pozabili na podobo slovenske veleposlanice v Romuniji Lee Stančič, ki si je za izročitev poverilnih pisem predsednici Moldavije nadela gorenjsko nošo, že je z inovativnostjo presenetil novi slovenski veleposlanik v Bosni in Hercegovini Damijan Sedar. Ta se je za obisk pri predsedujočem predsedstvu BiH Miloradu Dodiku odločil odeti v folklorni kostum, narejen za folklorno skupino Holmec iz Mežiške doline na Koroškem.

Slovenska kultura je pri črpanju sredstev EU brez strokovne podpore

Ustvarjalna Evropa je edini program, prek katerega EU sofinancira kulturni in ustvarjalni sektor v državah članicah, pa tudi drugih evropskih državah. Julija je začela veljati nova sedemletna shema tega programa z rekordnim proračunom, ki znaša 2,4 milijarde evrov in je za 63 odstotkov višji od proračuna dosedanje sheme. Predvsem zato, ker je kultura ena od panog, ki so v pandemiji najbolj prizadete.

Vlado Miheljak

23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Dva leva

Idila slovenske diplomacije

Ko so enkrat sredi aprila mediji objavili fotografije, na katerih je veleposlanica Republike Slovenije v Romuniji Lea Stančič izročala poverilna pisma predsednika republike Pahorja moldavski predsednici Maii Sandu in tako prevzemala nerezidenčno akreditacijo, je to povzročilo vsaj smeh, če že ne šok. Slika je bila res nenavadna: svetovljansko napravljena moldavska predsednica v okusnem hlačnem kostimu prevzema poverilna pisma od slovenske veleposlanice v narodni noši. Kot da smo neka predmoderna skupnost tretjega sveta s še nerazdelanimi zametki državnosti. Seveda ni nič narobe z narodnimi nošami, problem je s percepcijo lastne države. Koga in kaj veleposlanica predstavlja? To, da gre na protokolarni dogodek napravljena, kot da je pobegnila s kakšnega folklornega festivala, pomeni, da se država etnificira, reducira na neki partikularni, pa četudi večinski moment. Kot da bi želeli nacijo reducirati na etnijo, diplomacijo pa na folkloro; kot da med etnosom in nacijo ni razlike. Seveda so se takoj in pričakovano oglasili tisti, ki so začeli naštevati, kolikokrat posamezni veleposlaniki in politiki nastopijo v opravah, ki razkrivajo njihov izvor. To je res, a je drugače. Če ima kakšen afriški politik čez »civilno oblačilo« togo in na glavi značilno pokrivalo ali denimo indijski specifično skrojen suknjič in pokrivalo, to ni redukcija na partikularno etnično dimenzijo, ni folklora, ampak subtilni ali manifestni upor proti vsiljeni dominaciji vesterniziranih oblačilnih kodov. No, poseben fenomen so avstrijske in južnonemške civilne oprave, ki koketirajo s tradicionalnimi elementi, a to praviloma niso avtentične narodne noše, ampak izpeljanke, ki upoštevajo modne smernice glede krojev, barv ...

Oživljeni dvorec

Sredi Spodnje Savinjske doline že skoraj tri stoletja stoji mogočen baročni dvorec Novo Celje. Po zgledu dunajskega Schönbrunna ga je dal sredi 18. stoletja na prostrani ravnici sezidati grof Anton pl. Gaisruck, kasneje pa je dvorec večkrat zamenjal lastnike in v prejšnjem stoletju kar nekajkrat tudi namembnost; sprva je bil novo središče celjske gosposke (od tod njegovo ime) in dom različnih plemiških družin, tudi družine prve slovenske pesnice Fani Hausmann, kasneje je v njem delovala »umobolnica«, kot so ustanovo imenovali v času Dravske banovine, med drugo svetovno vojno je bil tam okupatorjev lazaret, po njej pa pljučna bolnišnica in dom starejših občanov.

Janko Lorenci

23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kolumna

Čas za prelome

Konec prejšnjega tedna so se dogajale čudne reči. Koalicija je glasovala proti lastnemu zakonu in umaknila zakon o demografskem skladu, dotlej zanjo ključen. Janša zdaj te kozolce prikazuje kot zmernost, modrost, umirjanje pregretega ozračja. V resnici je v globoki defenzivi in strahu pred hitrim političnim koncem. Zakona je umaknil, ker se je bal, da bosta padla, in ker so sindikati že napovedali zbiranje podpisov za nov referendum.

Maja Novak

23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Ihta

Razumem, razumeš, naj razume, kdor more

V redu, miški iz vlade, z zunanjega ministrstva in ministrstva za raziskovanje rud ter izgubljanje časa, razumem. Kdaj pa še česa nisem? Neki Peter iz Zelene Jame me vleče na pivo, kadarkoli potrebuje zastonj psihoterapevtko, zatorej vem, kako se tem stvarem streže. Razumem, da se želite maščevati za vsa tista desetletja, ko ste že pred Nipkejem prepevali: »Zakaj nihče me ne razume?« in ko niste mogli krasti, ker se je takrat kradlo le v partiji, tam pa niste bili ali pa so vas od tam celo nagnali, ker so bile vaše ideje preveč radikalne za svinčene čase brez sadnih jogurtov. Razumem. Ampak kje, hudiča, ste našli ravno Iran?