• Peter Petrovčič  |  foto: Svet Evrope

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Dunja Mijatović: »Dosegli smo točko, ko so naši glasovi v Evropi potrebni bolj kot kadarkoli prej«

    Dunja Mijatović je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope postala pred dvema letoma. Zadnje mesece, se zdi, ima več dela kot kadarkoli prej. V zadnjem času – med epidemijo, ki se je v Sloveniji časovno ujemala z nastopom vlade Janeza Janše – je večkrat poimensko tako ali drugače omenila tudi našo državo. In kadar komisarka za človekove pravice stori kaj takega, to navadno pomeni, da opozarja na kršitve človekovih pravic v tej ali oni evropski državi. Zgodi se, da vlade teh držav opozoril ne vzamejo dobronamerno, saj gre najpogosteje za kritiko, usmerjeno prav zoper ravnanje posamezne vlade. A odziv vladajoče slovenske politike, predvsem predstavnikov SDS in njenih medijev, je bil že kar nedostojen, če uporabimo najblažjo mogočo besedo. Komisarko so zmerjali s komunistko, jo obtoževali razširjanja lažnih novic, izražali ogorčenje nad tem, da zaseda ta pomembni položaj. Mijatovićeva sicer Slovenijo zgodovinsko prišteva med države, ki najdosledneje spoštujejo človekove pravice, in je prepričana, da bo tako tudi v prihodnje.

  • Izak Košir

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Družba

    Obstoj Radia Študent ogrožen

    Uredništvo Radia Študent na čelu z Matjažem Zorcem vstopa v negotove finančne razmere, zaradi katerih je prisiljeno omejiti oddajanje. Na to je opozorilo v okrožnici, ki jo je javnosti poslalo v ponedeljek. Razmere so zaradi finančnega položaja resne že nekaj let, a RŠ se je z vnemo in požrtvovalnostjo sodelavcev, ki se zavedajo izjemnega pomena te medijske institucije, uspelo obdržati nad gladino.

  • Staš Zgonik

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Družba

    Manj kot odstotek: popravljena ocena prekuženosti prebivalstva

    Avtorji nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19, ki so na začetku maja poročali, da se je glede na prisotnost protiteles pri sodelujočih v raziskavi z virusom do sredine aprila srečal vsak 30. Slovenec, so ta teden objavili prvo podrobnejše poročilo, ki oceno prekuženosti pomembno znižuje – virusu naj bi bil do takrat izpostavljen le približno vsak 100. Slovenec.

  • Peter Petrovčič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Naša policija, naše tožilstvo

    Generalni državni tožilec Drago Šketa je prvi vodja tožilstva, ki se je bil prisiljen zagovarjati neposredno pred predsednikom vlade. Janez Janša mu je poslal pismo, v katerem mu je zaukazal, kaj in kako naj tožilstvo kazensko preganja. Šketa je tudi prvi vodja tožilstva, ki mu je predsednik vlade grozil. »Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni,« je predsednik vlade zapisal v pismu, v katerem poziv »Smrt janšizmu« enači s pozivom »Juden raus«.

  • Vasja Jager

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Desant na medije

    Pritiski vladajoče skrajne desnice na nacionalno radiotelevizijo so vse bolj brutalni. Premier Janez Janša prek Twitterja vodi odkrito besedno vojno z novinarji in novinarkami ter tudi samim vodstvom RTV Slovenija. Njegovemu zgledu praviloma sledi vojska spletnih trolov SDS, ki vodjeve izjave podkrepijo z množičnimi izlivi primitivnega sovražnega govora. Skrajneže seveda moti, da RTV pri svojem delu še vedno sledi načelu zagotavljanja pluralnosti pogledov; nacionalka kljub vsem pritiskom in notranjim razlikam še vedno pripravlja tako do vlade kritične – na primer razkritja preiskovalnih novinarjev oddaje Tarča glede nabav zaščitne opreme – kot tudi Janši in njegovim podpornikom naklonjene vsebine, ki jih zagotavlja na primer oddaja Pričevalci.

  • Staš Zgonik

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Kraljica Vizjakovega seznama

    Minister za okolje Andrej Vizjak je že od začetka mandata zelo odkrit v želji po pospešitvi postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo pomembnih državnih projektov. »Moje stališče je, da če vlada po predpisanem postopku sprejme državni prostorski načrt, morajo državni organi narediti vse, da pride do izvedbe projekta, ne da iščejo razloge, kako se ne da izvesti. Državni organi, državne institucije morajo biti del rešitve, ne pa del problema,« je dejal na zaslišanju pred pristojnim odborom dan pred potrditvijo nove vlade v državnem zboru.

  • Lara Paukovič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Sama sebi namen

    Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so ta teden predstavili izsledke raziskave Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji. V njej je sodelovalo 7382 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljic in učiteljev, 24.684 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov, 406 osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljic in ravnateljev ter v sedmih fokusnih skupinah 16 ravnateljev in ravnateljic ter 32 učiteljic in učiteljev.

  • Izak Košir

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Družba

    Pravljica o mavrični družini

    Najbrž ste že slišali za slikanice Mali junaki, gre za personalizirane knjige za otroke. Te so pravi hit, in to ne zgolj v Sloveniji. Zgodbo o uspehu sta leta 2013 napisala Rado Daradan in Mic Melanšek. V sedmih letih se je slovensko podjetje Hooray Studios razširilo v osem držav (Nemčija, Avstrija, Italija, Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike, Avstralija, Španija), do danes pa je prodalo zavidanja vrednih 1,7 milijona knjig (od tega zgolj lani 700 tisoč).

  • Lara Paukovič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura

    Mladinin plonklistek za najboljše branje tega poletja

    Zaradi nepredvidljivih razmer, ki spremljajo pandemijo koronavirusne bolezni, si letos počitnic v oddaljenih krajih bržkone ne upa načrtovati nobeden od nas, se pa lahko daleč stran brez bojazni, da bi nenadoma pristali v karanteni ali odrezani od letalskega in železniškega prometa, odpravite s knjigami. Nekaj predlogov za poletno branje smo v poletni cekar nasuli mi, nekaj pa uveljavljena imena iz slovenske kulture. Tokrat predstavljamo izbrane romane in kratke zgodbe, o svojih poletnih bralnih favoritih pa so spregovorili Veronika Simoniti, Tin Grabnar in Ana Schnabl.

  • Oštro.si

    9. 7. 2020  |  Politika

    Rosvita Pesek in štetje žrtev v vojni za Slovenijo

    »V vojni je bilo ubitih 12 slovenskih vojakov, šest policistov, 183 je bilo ranjenih. Jugoslovanska vojska je ubila tudi 22 civilistov, med katerimi sta bila dva avstrijska novinarja,« je na predvečer dneva državnosti, v Odmevih na TV Slovenija dejala voditeljica Rosvita Pesek v zvezi z vojno za Slovenijo.

  • Naj Italija najprej odpre svoje omare sramote!

    Fašistična Italija je 13. julija 1920 upepelila Narodni dom v Trstu. Fašistična Italija je v nadaljnjem četrtstoletju pobijala in raznarodovala primorske Slovence in Hrvate. Fašistična Italija je po prvem in drugem tržaškem procesu ustrelila devet slovenskih in hrvaških domoljubov, ki veljajo uradno še danes za »teroriste«. Fašistična Italija je 6. aprila 1941 sonapadla Kraljevino Jugoslavijo in Slovenijo, podjarmila Ljubljansko pokrajino in obdala z bodečo žico njeno prestolnico. Fašistična Italija je morila v Gramozni jami, Rogu, Gonarsu, Monigu, na Rabu in še in še in še …

  • IK, STA

    9. 7. 2020  |  Svet

    VIDEO: Protivladne proteste v Srbiji zaznamovalo policijsko nasilje

    Državljanke in državljani Srbije so ogorčeni nad posnetki policijskega nasilja na protivladnih protestih. Policisti so proti protestnikom uporabili solzivec in na ulicah pretepali tudi tiste, ki na protestih sploh niso sodelovali. Več videoposnetkov policijskega nasilja je zaokrožilo po spletu, številni srbski državljani pa opozarjajo, da državni mediji ne poročajo o dejstvih, temveč zgolj skrbijo za vladno propagando. Protestnice in protestniki izpostavljajo, da protestirajo proti korupciji, diktaturi in cenzuri, saj da je življenje v Srbiji postalo nevzdržno. 

  • Uredništvo

    9. 7. 2020  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico sta tokrat zakrivila Damjan Ilić (oblikovanje) in Zoran Smiljanić (ilustracija). Vrnitev tržaškega Narodnega doma, ki so ga leta 1920 požgali italijanski fašisti, ne bi smela biti predmet kravjih kupčij. Več o tem si preberite v naslovni temi! Letos že osemindvajseta številka Mladine bo od 10. julija na voljo pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov in na naši spletni strani. #Mladina28 

  • Uredništvo

    9. 7. 2020  |  Politika

    Orban: »Janšo dojemamo kot najpogumnejšega protikomunističnega borca v Evropi«

    "Janeza na Madžarskem dojemamo kot najpogumnejšega protikomunističnega borca v evropski politiki. Veliki povratnik, ki se vedno bori, nikoli ne obupa in se vedno vrača."

  • Jure Trampuš

    9. 7. 2020  |  Politika

    Čeferin: »Najtemnejši del pekla bo rezerviran za tiste, ki v časih moralne krize ohranjajo nevtralnost«

    V resnici so pogovori z Aleksandrom Čeferinom, nekdanjim odvetnikom in zdajšnjim predsednikom Uefe, naporni. Ne zato, ker ne bi bil prijazen, odkrit, nasprotno, a vseskozi je zelo osredotočen, jasen, umirjen. Premišljuje, kaj bo povedal, česa ne bo. Vidi se, da je nekoč veliko nastopal na sodiščih in da je vajen voditi sestanke, kjer se odloča, kam bodo šli milijoni evrov. Kljub temu je prizemljen, ni ohol ali nastopaški. V zadnjih mesecih se je znašel v nenavadnem položaju. Ker je javno kritiziral način vladnega komuniciranja v času koronske krize, ker je kritiziral oblast in način nabave medicinske opreme, je postal tarča grobih napadov politikov. Morda je to logično, saj so se nekateri, v opoziciji in na vladni strani, ustrašili, da se bo resneje vključil v slovensko politiko, a ga politični položaj ne zanima. Niso nenavadni politični napadi, nenavadnejši je način, kako oblast napada vsakega, ki je do nje kritičen. »Stran od teh ljudi,« pravi Čeferin, stran od primitivnosti. »Stran od teh ljudi, ničesar ne želim imeti z njimi!«

  • Dr. Boris A. Novak

    9. 7. 2020  |  Kultura

    Dr. France Prešeren o rumenih jopičih

    (mala francoska balada)

  • Danes je nov dan

    9. 7. 2020  |  Družba

    Kaj ima hitra moda skupnega z rasizmom?

    Pandemija je razkrila še en oduren obraz hitre mode. Jasno je, da ta živi od kolonialne zapuščine izkoriščanja poceni delovne sile v državah, ki so daleč od oči in s tem daleč od srca, "preseneča" pa, da se to dogaja tudi na evropskih tleh.

  • IK, STA

    9. 7. 2020  |  Svet

    Koliko je vreden slovenski potni list?

    Japonski potni list omogoča dostop do največjega števila držav na svetu brez vizuma, je razvidno iz raziskave o uporabnosti potnih listov britanske pravne pisarne Henley & Partners. Slovenija se je na lestvici uvrstila na 12. mesto.

  • Uredništvo

    9. 7. 2020  |  Družba

    »Ti zelo bogati beli fantje, ki vodijo naš svet, delujejo kot mafija«

    "Če bi bil to kakršen koli odgovoren vladajoč sistem, bi bili besni na njih. Ker pa so zasebno podjetje, lahko počnejo, kar želijo. Ti zelo bogati beli fantje, ki vodijo naš svet, delujejo kot mafija. Z neomejenimi količinami denarja, brez transparentnosti, prevzemanja odgovornosti."

  • DK, STA

    9. 7. 2020  |  Svet

    Uničujoča psihološka analiza Trumpove nečakinje

    Mary Trump, nečakinja predsednika ZDA Donalda Trumpa v svoji knjigi z naslovom Preveč in nikoli dovolj: Kako je moja družina ustvarila najnevarnejšega človeka na svetu, ki bo objavljena prihodnji teden, piše, da je ustanovitelj družine Fred Trump starejši ustvaril brezobzirnega psihopata, ki danes vodi ZDA. Odlomke iz knjige je med drugimi objavil časopis Washington Post.

  • DK, STA

    9. 7. 2020  |  Svet

    Neprimerne zaščitne maske ogrožajo življenja

    Urad Združenih narodov za droge in kriminal (Undoc) je v poročilu posvaril, da so zaradi zaščitnih mask in druge medicinske opreme, ki ni v skladu s standardi, ogrožena življenja. Zaradi velikega povpraševanja in pomanjkanja opreme na trgu med pandemijo novega koronavirusa so se s prodajo neprimerne opreme okoristile predvsem kriminalne združbe. Undoc je v poročilu še posvaril, da se bodo kriminalne združbe osredotočile na prekupčevanje v povezavi s cepivom, ko bo to razvito.

  • Damjana Kolar

    9. 7. 2020  |  Kultura

    TV napovednik od četrtka do nedelje

    Priporočamo dokumentarni film Natalie Wood: Kar ostane, ki beleži osebne in poklicne vzpone in padce priljubljene ameriške igralke, film Ogorčenje, o odraščanju in pasteh prve ljubezni, posnet po romanu Philipa Rotha, film Pokrpajmo žive, posnet po uspešnem romanu Maylis de Kerangal, ki se poglobi v občutljivo problematiko darovanja človeških organov.

  • IK, STA

    9. 7. 2020  |  Politika

    Avstrijski parlament za uradno priznanje nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji

    Avstrijski parlament se je na včerajšnji seji z glasovi vseh petih poslanskih skupin zavzel, da naj Slovenija tam živečo nemškogovorečo skupnost uradno prizna kot narodno skupnost, so sporočili z Dunaja. V sklepu parlament poziva avstrijskega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga k prizadevanjem v tej smeri tako na dvostranski kot evropski ravni.

  • IK, STA

    8. 7. 2020  |  Politika

    Vlada omejila zbiranje do 10 ljudi

    Po novem je Janševa vlada omejila zbiranje ljudi na deset oseb, pod določenimi pogoji do 50, je povedal minister za zdravje Tomaž Gantar. Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je sprejetje tega odloka potrdil. Zbiranje več kot 10 ljudi je v Sloveniji od zdaj prepovedano. Zbiranje med 10 in 50 osebami bo dovoljeno pod pogojem, da organizator pozna vse osebe, vodi interno evidenco ter mesec dni hrani kontakte.

  • Uredništvo

    8. 7. 2020  |  Družba

    »Otrokom je treba brati tudi, ko zrastejo«

    "En razlog je, da začnejo osvajati bralno kulturo. Čeprav se med temi, ki so jim starši veliko brali, še vedno najde kdo, ki ne bere rad. Otroci ob tem spoznavajo neverjetno mnoštvo zgodb. In branje je res čudovit večerni ritual, ki zbližuje. Na začetku bereš in pripoveduješ, ko rastejo, se začneš tudi pogovarjati o zgodbah, kar se lahko prepleta s privzgajanjem etičnih in moralnih vrednost. In čeprav so potem pri neki starosti že dovolj stari, da bi lahko brali sami, jaz pravim - ne vedno. Otrokom je treba brati tudi, ko so večji. To je čudovita skupna aktivnost in bližina, ki se ne zgodi v nobenih drugih okoliščinah."

  • IK, STA

    8. 7. 2020  |  Politika

    Bo Hojs ostal na položaju?

    Državni zbor (DZ) ni prejel obvestila premierja Janeza Janše o odstopu notranjega ministra Aleša Hojsa, je za STA potrdil predsednik DZ Igor Zorčič. Poslovniški rok se je iztekel opolnoči. V KPV za zdaj molčijo, Hojs pa je ob prihodu na vlado na vprašanje, ali ostaja minister, odgovoril, da je to v rokah predsednika vlade. Z njim o tem, kot pravi, ni govoril.

  • IK, STA

    8. 7. 2020  |  Politika

    Janša: »Aplikacija je edina alternativa, da ne bomo ponovno prisiljeni v ustavitev javnega življenja«

    Slovenski premier Janez Janša je danes pozval k enotni aplikaciji za sledenje okužbam z novim koronavirusom za celotno Evropo. "Aplikacija je edina alternativa, da se lahko nadaljuje turistična dejavnost in da ne bomo ponovno prisiljeni v ustavitev javnega življenja," je opozoril v razpravi o izzivih EU v organizaciji Fundacije za državljansko Madžarsko.

  • IK, STA

    8. 7. 2020  |  Politika

    »Tajna« medijska reforma Janševe vlade

    Ministrstvo za kulturo ne snuje le sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ampak pripravlja širšo medijsko reformo, ki bi vsebovala še spremembe zakona o medijih, zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, piše današnje Delo. Razkrivajo pa tudi nekaj ključnih predlogov.

  • Danes je nov dan

    8. 7. 2020  |  Družba

    Vojna z mediji

    Pretekli teden je nadzorni svet Telekoma Slovenije odločal o prodaji Planet TV-ja madžarski televizijski hiši TV2 oziroma njenemu lastniku, oligarhu Jozsefu Vidi. Končna odločitev je bila sicer preložena, vendar pa potencialna prodaja vzbuja kar nekaj skrbi, saj Vida prihaja iz kroga Orbanove stranke Fidesz, ki je TV2 v celoti podredila svojim političnim ciljem

  • IK, STA

    8. 7. 2020  |  Svet

    Bojkot oglasov na Facebooku

    Organizatorji bojkota oglaševanja na Facebooku so odločeni nadaljevati svojo kampanjo, saj vodstvo ameriškega tehnološkega velikana ni predstavilo učinkovitih ukrepov za zajezitev sovražnega govora. Bojkotu se je sicer od konca junija pridružilo že skoraj tisoč oglaševalcev, med njimi nekatere velike multinacionalke.