Grega Repovž

4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Uvodnik

4265 slovenskih zastavic

Štiri tisoč dvesto petinšestdeset slovenskih zastavic, ki jih je Mladi forum SD postavil v ljubljanskem Tivoliju, mestni vzdrževalci pa odstranili štiriindvajset ur kasneje, je eden lepših poklonov pokojnim prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ki jih je pokosil virus covid-19. Politični stranki oziroma njenemu podmladku je treba dati priznanje za to brezhibno pietetno dejanje.

Sveti gral avtokratov

»Dogaja se državni udar zoper strukture ene najpomembnejših državnih institucij, ne z oboroženimi silami ali paravojaškimi enotami, pač pa z zlorabami pravnih institucij.« In: »Opozarjam člane vlade: ne prelomite družbene pogodbe, zapisane v obliki ustave. Neprevidno hodite po robu prepada, v katerega bi lahko padla celotna država.« To so besede, ki jih je decembra 2017 izrekla predsednica poljskega vrhovnega sodišča Malgorzata Gersdorf.

»Mladih ne zanimajo partizani in domobranci. Skrbi jih za službe in stanovanja.«

Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste se po tihem, nemara pa kar na glas zgražali ob pogledu na dekleta, ki so na ulici snemala selfije za Instagram? Kolikokrat ste slišali, da so milenijci brezbrižni in brezskrbni, sebični, cinični in leni? Kolikokrat ste se zbali za prihodnost, ki jo bodo krojili za našo državo? Toda kot dokazuje raziskava Mladina 2020, najnovejša v seriji poglobljenih raziskav, ki so jo po desetih letih pod vodstvom sociologa Mirana Lavriča in politologa Tomaža Deželana izvedli raziskovalci univerz v Mariboru in Ljubljani, so tovrstni predsodki krivični, zgražanje pa neutemeljeno. Mladi med 15. in 29. letom so prav tako zvedavi, ustvarjalni in polni življenja, kot so bili njihovi predhodniki in predhodnice. S pomembno razliko – kot opozarja sociolog Rudi Klanjšek, ki je v sklopu raziskave posebej preučeval njihovo duševno stanje, jih krivični ekonomski sistem, izkoriščevalski trg dela in naraščajoča nestrpnost pehajo v vedno večje stiske. Klanjšek, ki ima ob doktoratu iz sociologije tudi diplomo iz ekonomije, že več let sodeluje pri raziskavah o položaju mladih v Sloveniji.

Kako oblast vohuni za državljani

Imajo lahko sodniki svoje mnenje? Lahko hodijo na volitve? Lahko verujejo v boga? Lahko polagajo vence k partizanskim spomenikom? Lahko mislijo, upajo, ljubijo, molijo? Sodniki niso brezdušna vreča pravne logike in paragrafov, niso avtomati, nikoli ne odločajo neodvisno od lastnih prepričanj in dogajanja v družbi, a vedno bi morali odločati v skladu s pravno logiko in pravnim redom in biti hkrati nepristranski.

Levica o vsebini prihodnosti

Slovenski zgodovinar dr. Janko Prunk je v svojem dolgem življenju vedno vedel – in to mislimo pozitivno – kam veter piha. Nekoč je bil član stranke SDS, a jo je že pred ducatom let zapustil. Te dni so Prunka pri časopisu Delo povprašali, kaj meni o poveličevanju osamosvojitvenih obletnic in ali bo imelo sklicevanje na slavno zgodovino kakršenkoli politični učinek ali težo. Prunk pravi, da ne – sklicevanje na osamosvojitveni kapital naj Janezu Janši ne bi več pomagalo. »Če pa to hoče, potem je čisto pravi boljševik. Oni so se na zmagoviti partizanski boj sklicevali 45 let, ti pa se zdaj že 30 let na osamosvojitev.« Čas teče naprej, številke tudi. Leta 1975, 30 let po drugi svetovni vojni, se je moč partizanske generacije kljub uspešnemu obračunu z liberalizmom začela krhati. Enako se danes krha moč politikov generacije, ki je prepričana, da je lastnoročno osamosvojila Slovenijo, pa četudi je niso osamosvojili politiki, ampak ljudje.

Za svobodo

Svoboda, demokracija, pravni sistem, sonaravni razvoj ... vse to so v Sloveniji resno ogrožene dobrine. To je bilo v zadnjem letu povedano, napisano, izkričano že neštetokrat ... in vse kaže, da bo to treba početi še naprej.

Odbor, pred 33 leti

Vsako leto v začetku junija, ko mediji spet reciklirajo »afero JBTZ«, med ženo in menoj poteka tale konfrontacija (vendarle vsakič bolj medlo kakor leto prej): »Nikoli si ne bom odpustila, da smo na Roški 1988 demonstrirali za tega ….!« »Pa saj nismo demonstrirali za Janšo iz leta 2021! Tam smo bili zaradi nas samih, nikogar drugega. Roška je bila državljanska nepokorščina – upor proti poskusu, da se demokratizacija zatre s policijo in vojsko. Ni bistveno leto, 1988/89 ali 2012/13 ali 2020/21; identiteta zatiralca se spremeni, nujnost, da se za svobodo borimo, pa ne zastara!«

Madžarsko življenje s političnimi sodniki

Madžarski mediji so lani objavili fotografije zunanjega ministra Pétra Szijjárta, ki so ga prikazovale med preživljanjem dopusta z družino na Jadranskem morju. A ne kjerkoli, v apartmaju ali hotelu na Hrvaškem, temveč na krovu 20 milijonov evrov vredne luksuzne jahte z rahlo pretencioznim imenom Lady Mrd.

Vse omejitve gibanja so bile protiustavne

Vsi odloki, s katerimi je vlada omejevala gibanje – policijska ura, prepoved združevanja, prepoved prehajanja regijskih in občinskih meja –, so protiustavni! Protiustaven je tudi zakon o nalezljivih boleznih, in sicer v delu, ki določa podlago za izrekanje omejitev gibanja v času epidemij. Tako je odločilo ustavno sodišče s petimi glasovi proti trem.

Krepitev domoljubja za večjo nacionalno varnost

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je objavila razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021« v letu 2021. Predmet razpisa, ki so ga pripravili v vladi in uradu predsednika države, sta izbira in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev razpisa v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politike na posameznih področjih javnega interesa. Med številnimi temami se je znašla tudi ena, poimenovana »Mladi in domovina«.

Na stiske na protestih opozarjajo tudi študenti

Že mesec dni je na petkovih protestih prisotna Študentska fronta. Gre za samoorganizirano skupino študentov – velik del se jih je protestov udeleževal že prej –, ki bi rada opomnila tudi na težave, s katerimi se je v zadnjem letu spoprijemalo študentovstvo. Podobno kot prejšnje petke so se člani Študentske fronte tudi ob vseslovenski vstaji 28. maja zbrali pred ljubljansko univerzo. Še preden bi lahko odrinili proti Prešernovemu trgu, pa so k njim pristopili policisti.

Politikov v resnici ne zanima reševanje stanovanjske problematike mladih

Sveže poročena A. (35) in A. (26), arhitekt in zdravnica, bivata v lastniški garsonjeri na 25 kvadratnih metrih v središču Ljubljane, ki jo je A . kupil s kreditom pred tremi leti. Sanjata, da bosta enkrat v prihodnosti lahko z novim kreditom kupila sosednje trisobno stanovanje, v katerem sama živi soseda, ki se namerava po upokojitvi odseliti iz Ljubljane. Eno sobo bi priključila svojemu stanovanju in ga tako povečala, preostanek pa bi oddajala in si z najemnino pomagala odplačevati kredit. »Ne vem, ali bo uspelo,« pravi A., ki začenja specializacijo. »A boljše ideje nimava. Na starše ne moreva in ne želiva računati, tukaj sva sama. In želiva ostati v delu mesta, od koder bova do služb lahko šla peš ali z mestnim potniškim prometom, saj nama je to pomembno.«

Ne razumejo potrebe po dostopnosti stanovanj

Zdi se, da se politika zaveda pomena dostopnosti stanovanj, hkrati pa ga ne čuti ter ga ne zna ali ne zmore nasloviti operativno. Razlogov za to je gotovo več, nekaj bi znala biti kriv zlom s socialno politiko stare države in zgrešeno prepričanje, da lahko stanovanja ljudem zagotovi prosti trg. Nekaj morda prispeva tudi dejstvo, da generacija politikov, ki je sodelovala v procesu množične privatizacije družbenih stanovanj, preprosto ne čuti potrebe po dostopnosti stanovanj in ni dovolj motivirana, da bi odločneje posegla na to področje. Morda nekaj prispeva tudi to, da so stanovanja predvsem vprašanje družbenega razvoja in socialne politike, prvi je pri nas podrejen gospodarskemu, druga pa se je izrazito skrčila na probleme socialno ogroženih skupin.

Možina, partijski človek

Lojze Dolinar je pred kratkim postal prvi celovški podžupan, ki pripada slovenski manjšini. Za Celovec je to velika stvar, saj gre kljub vsemu za mesto, kjer je bila mržnja do Slovencev vedno močna in trdovratna, pri čemer je treba izpostaviti, da je podžupan pri svobodnjaškem županu. No, Celovec je Celovec: tudi v očeh Avstrijcev gre za mesto za sedmimi gorami in sedmimi dolinami, zato ne gre biti prestrog.