Kako smo obnemeli

Prejšnji teden smo bili precej po tihem in po hitrem postopku sodelavci ljubljanske univerze cepljeni proti covid-19. Na cepljenje se je prijavila večina pedagoškega, pa tudi strokovnega in tehničnega osebja. Cepljenje na Gospodarskem razstavišču je potekalo brezhibno in brez čakanja, v nasprotju s tistim le kak dan za nami, ko so starejši občani na svoj odmerek čakali ure in ure, čeprav bi po vseh pravilih morali biti na vrsti precej pred nami.

Domoljubje kot prevara

»Spoštovane gospe ravnateljice, spoštovani gospodje ravnatelji! Živimo v eni najlepših držav na svetu, Sloveniji. Imamo dobre šole, ki se lahko ponašajo s tem, da so izobrazile in pripravile za življenje naše mlade. Del te priprave je tudi vzgoja za vrednote. Ena največjih vrednot je lastna država.« S temi lepimi besedami se začne dopis, ki so ga pred dnevi dobile slovenske osnovne in srednje šole. Ker se je bilo za državo »potrebno bojevati«, nikoli ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo v tistem slavnem letu 1991. Zato se dopis šolam končuje s prošnjo, naj šole in učitelji učence in dijake spodbudijo k sodelovanju v tekmovanju o zgodovini Slovenije, ki poteka pod geslom Jožeta Pučnika »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo«. Namen tekmovanja je okrepiti zavest otrok o pomenu nastanka slovenske države, o evropskih vrednotah in demokraciji v Sloveniji.

Republika tvitov

Poleg znanstvenih odkritij in splošnega napredka v znanosti je obdobje razsvetljenstva v 17. in 18. stoletju zaznamoval tudi zanimiv in javnosti manj znan fenomen. Gre za pisemsko korespondenco med najbolj znanimi politiki, znanstveniki in (tako ali drugače) znanimi osebnostmi tistega časa. Thomas Jefferson, Benjamin Franklin, John Adams, Condorcet, Voltaire, John Locke in številni drugi so samo nekateri izmed pošiljateljev in prejemnikov te korespondence, ki je kasneje dobila naziv Republika pisem.

Kako je zasebni interes ob pomoči politike skoraj premagal javnega

Sedemindvajsetega oktobra lani je na ministrstvu za izobraževanje potekal sestanek o problematiki Nove univerze. Nova univerza je tista visokošolska institucija, ki združuje tri družboslovne fakultete, povezane s pravom, državnimi in evropskimi študijami, in nekaj pridruženih članic. Gre za zasebni visokošolski zavod z »elementi javno-zasebnega partnerstva«. Sedež ima v Novi Gorici, njena študijska središča pa so tudi v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Nova univerza je v zadnjem letu od ministrstva za izobraževanje vsak mesec dobila okoli 160 tisoč evrov, nekaj denarja dobijo tudi neposredno posamezne fakultete. Njen idejni oče je Peter Jambrek, zdaj pa jo na položaju rektorja vodi Matej Avbelj.

Grega Repovž

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Uvodnik

Preprosta, a velika laž

V Sloveniji imamo že leta opraviti s trdovratno lažjo, ki jo zlasti politiki, ki so trenutno na oblasti, zavestno in vztrajno ponavljajo. Zanje je ta laž izjemno pomembna, vedo, zakaj jo širijo in utrjujejo: na tej laži so najprej leta gradili svojo pomanjkljivo legitimnost, a zdaj, ko za svoje posle in nelegitimne poteze zlorabljajo epidemijo, s to lažjo utemeljujejo in legitimirajo svoja dejanja. Ta laž ima namen: z njo dejansko umetno ustvarjajo vtis, da imajo v tako rekoč polovici slovenske javnosti podporo za svoja dejanja. Laž je preprosta in neumna, zlahka jo je mogoče razkrinkati. A je res trdovratna, zato je ne smemo podcenjevati, ker je že velikemu delu javnosti zlezla pod kožo. Da je tako trdovratna, so krivi tudi novinarji, ki kot kakšne skobčevke ponavljajo to neumnost, pa še zdi se jim, da ima izrekanje te plitke domnevne »modrosti« nekakšno analitično težo.

Hojs naroča 50 kilometrov rezilne žice

»Srčna pripravljenost mnogih pomagati ljudem v stiski nas je v letu pandemije znova spomnila, da v težkih preizkušnjah nikoli nismo sami. Da je vsak med nami dragocen, ljubljen in poseben v Božjih očeh,« je v velikonočni poslanici razglasil predsednik vlade Janez Janša.

Kako se pripraviti na četrto vlado Janeza Janše?

Tragično, a tudi komično je opazovati, kako se predsednik vlade Janez Janša, ki je za nekatere od svojih sledilcev najboljši in celo najlepši, že dobrih osem mesecev trudi odstaviti direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča. Janša je uporabil že skorajda vse prijeme iz svojega arzenala: blatenje, diskreditacijo, grožnje, izigravanje zakonodaje, celo finančno izčrpavanje. Njegov direktor urada za komuniciranje Uroš Urbanija mora na STA pošiljati najneumnejša vprašanja, češ, poglejte, Veselinovič ignorira naše uradne dopise. Že večkrat so objavili Veselinovičevo bruto plačo, češ, Veselinovič je prvorazredni. Nanj so poslali delovno inšpekcijo, policijo, vpregli svojega nadzornika, zdaj morajo, da bi ga zlomili, črno na belem kršiti sedmi protikoronski zakon. Še huje: Janez Janša si je izdelal celo poseben propagandni video, s katerim poskuša mednarodne kritike prepričati, da je žrtev Veselinoviča in STA dejansko on. Manjka še samo, da nad Veselinoviča pošlje oklepnike.

»Sobe za okužene naj bodo v najvišjih nadstropjih, saj zrak potuje večinoma od spodaj navzgor«

Epidemija covid-19 se nadaljuje v tretji val in verjetno to ni zadnja virusna epidemija, ki je doletela človeštvo, zato si velja zapomniti nekaj temeljnih načinov za ravnanje v času epidemij. Poleg ohranjanja ustreznega psihofizičnega stanja je gotovo eno od osnovnih ravnanj vzdrževanje čim boljšega zraka v zaprtih prostorih oziroma čim večje prezračenosti prostorov. Če bi bila slednja, predvsem v manjših prostorih, kjer se zadržuje več oseb, dobra, bi se virus širil precej počasneje. O tem smo se pogovarjali z Mitjo Lenassijem, strokovnjakom za prezračevanje in predsednikom upravnega odbora matične sekcije strojnih inženirjev v Inženirski zbornici Slovenije.

Kljub prepovedi zbiranja v Mekinjah imeli mašo

»V nedeljo okoli 7. ure smo bili obveščeni, da je v cerkvi v Kamniku obred, na katerem se nahaja več ljudi. Na kraju so policisti ugotovili, da je bilo v cerkvi dejansko deset ljudi, ki so se udeležili maše. Vsi udeleženi so uporabljali maske in bili na razdalji. Zbiranje in obredi so prepovedani, zato so jim policisti izrekli opozorilo po zakonu o nalezljivih boleznih,« je dogajanje pojasnila Aleksandra Golec, predstavnica za odnose z javnostmi Policijske uprave Ljubljana. Na portalu Kamnik.info namigujejo, da je bilo v cerkvi še več vernikov, »vendar se je vsaj nekaterim izmed njih uspelo policistom izmuzniti skozi vrata zakristije«.

Veliki brat v Mariboru

Prvo aprilsko soboto se je na Glavnem trgu v Mariboru zbralo večje število ljudi, ki so zahtevali odprtje šol in vzklikali protivladna gesla. Policijo je presenetila množičnost shoda in je hitro opustila možnost izločevanja posameznikov in pisanja glob, namesto tega so si policisti namestili telesne kamere in posneli obraze zbranih. Kasneje isti dan so sporočili, da bodo vsi, ki so bili tam in jih bo policija s prepoznavo obrazov lahko identificirala, na dom prejeli sporočilo o globi.

Farsa univerze

Da bi bile rektorske volitve ljubljanske univerze zanimive za splošno javnost, je podobno, kot da bi snežilo aprila – skoraj nemogoče je, a letos je nekako vseeno uspelo. Reklamni panoji, bombardiranje s spletnim oglaševanjem, pa tudi javne diskreditacije in blatenje so sicer skoraj neopazno izvolitev vodje osrednje akademske institucije spremenili v pravi spektakel, po vseh merilih primerljiv s parlamentarnimi ali predsedniškimi volitvami.

Miro Cerar: »Za to se nismo borili«

Miro Cerar, bivši predsednik vlade, sicer pa profesor na ljubljanski pravni fakulteti, odgovarja pritrdilno:

Bogomir Kovač: »Potrebujemo samoupravljanje«

Morda po modelu pogajanj ob vstopu v EU. Navaja tudi primer velike reforme, ki se jih je po finančni krizi lotila Islandija. A prvi pogoj za večje spremembe naj bi bila depolitizacija kadrovanja na vseh ravneh države.

Ko kriza mine, pride sodba zgodovine

Islandija je ena izmed držav, ki je zaradi svetovne finančne krize skorajda bankrotirala. Šele na podlagi Wikileaksa so državljani ugotovili, da je tik pred islandsko krizo ena od njihovih največjih bank posodila ogromne vsote denarja lastnikom te banke, nato pa dolgove odpisala. Ko je islandska javna televizija hotela objaviti seznam teh lastnikov, je sodišče na podlagi pritožbe, češ da gre za bančno skrivnost, pet minut pred oddajo to preprečilo.

Po 15 letih eksperimentov z neodvisnim kadrovanjem in upravljanjem državnih podjetij

Kadrovski cunami v času prve vlade Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, najbolj primitivno politično kadrovanje po gospodarstvu, je bil za politiko in javnost tak šok, da je po njem prišla streznitev. Naslednja vlada Boruta Pahorja je obljubila, da bo poslej vse drugače. Pahor je tedanji ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs naložil, naj izdela nov način izbire nadzornikov in predsednikov uprav »državnih« podjetij. Krebsova se je pri tem zgledovala po tako imenovanem finskem modelu izbire neodvisnih strokovnjakov v nadzorne svete in uprave državnih podjetij. Osnovni princip finskega modela je, da vodstva podjetij sama v sodelovanju z lastniki izpeljejo natečajne postopke.