33 let / Zgodovina Janševega zemljišča v Trenti

Leta 1992 Janša prvič postane minister in si za današnjih okoli 5000 evrov kupi zemljišče v Triglavskem narodnem parku, točneje v Trenti.

Sojenje Janši / Dobim te, vse vas dobim!

V torek so se sodnica Cvetka Posilovič s sodnikoma porotnikoma, obtoženi Janez Janša, Branko Kastelic in Klemen Gantar s svojimi odvetniki ter tožilca Boštjan Valenčič in Luka Moljk v zadevi Trenta še zadnjič srečali na sodišču. Izvedli so se še zadnji dokazi in se podale zaključne besede. Če bi se postavili v vlogo naključnega opazovalca, ki je več kot šesturni razpravi sledil brez predsodkov, bi ugotovili, da sta možnosti zgolj in izključno dve: ali je Janez Janša kriv korupcijskega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pa gre za domnevno ponovno zlorabo pravosodnega sistema v sklopu večdesetletnega političnega obračuna z večnim predsednikom SDS. Srednje poti ni. Sodni senat pa bo moral izbrati eno od dveh »resnic«.

Kdo so bili veliki zaslužkarji?

ZDA so morda pred recesijo, svet pa pred novo veliko finančno krizo, a največji kapitalisti so jo doslej dobro odnesli. Velika nihanja na ameriških borzah so številnim prinesla tudi izredno velike dobičke. Kot je ta teden poročal Financial Times, so največje ameriške banke, kot so JP Morgan Chase, Goldman Sachs, Morgan Stanley, Bank of America in Citigroup, v prvem četrtletju letošnjega leta s prekupčevanjem na borzi skupaj zaslužile kar 37 milijard evrov, kar je največ v zadnjih desetih letih.

Grega Repovž

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Uvodnik

Uvodnik / Dežela lažnive kozice

Primer Trenta je jasen vsakemu, ki se je vsaj malo poglobil vanj: predsednik SDS Janez Janša si je v drugem letu svojega prvega premierskega mandata omislil večje stanovanje, dve tretjini kupnine pa poplačal z dejansko manjvrednim zemljiščem z ostanki domačije v Trenti (da, tudi v dolini najlepše reke na svetu so manjvredna zemljišča). Operacijo so izpeljali s čudnimi nakazili in prek dveh podjetij, končni kupec pa je to zemljišče takoj uvrstil med nekurantne naložbe, torej med takšne brez vrednosti. Ker pač ni bilo nič vredno. Zakaj je bilo nakazil toliko? Ker je Janša potreboval dokazilo o plačilu. Če imaš potrdilo o nakazilu denarja, bi res kdo pomislil, da ti je bil ta denar vrnjen? Kako dobro so vse premislili! Operacija je bila natančno in – moramo priznati – lucidno zamišljena.

»Vnaprej spisana sodba« kot del pritiska na sodečo sodnico v zadevi Trenta

»Glede na izčrpne in obširne zaključne besede se bo senat umaknil k posvetovanju in bo razglasitev sodbe v petek, ker sodišče pač nima v naprej spisane sodbe,« je obravnavo sklenila predsednica senata okrožna sodnica Cvetka Posilovič in se ob tem obregnila ob »anonimko s sodišča«, ki so jo nekaj dni pred zadnjo obravnavo prejeli in nekritično objavili nekateri spletni portali iz vplivnega kroga Janeza Janše.

Vlado Miheljak

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Dva leva

Vstajenje križanega / Vsi verniki so Janša, preostali pa njegovi talci

Hja, sodba v primeru Trenta je še enkrat odlično padla v Janševo politično agendo. Pred proslulim referendumom o penzijah umetnikov bo imel manevrski prostor za aktiviranje svojega ljudstva. In to kakšnega ljudstva! Človek bi sicer želel biti ustrezno nesramen ter hkrati nežaljiv, a množičnih prizorov pred sodiščem ni mogoče označiti drugače kot miting Slovenske lumpendemokratske stranke. Pač povečini ljudi, ki zelo zmerno rezonirajo in artikulirajo svoje misli, občutenja. A prave kreature niso te naivne, nevedne uboge pare, ampak Janša, ki takšno ljudstvo potrebuje in se z njim hrani. Ni kaj, v zadnjih 40 letih je prehodil dolgo pot od partijskega gardista do kralja ulice. Na tej poti je vse spreminjal, da mu ne bi bilo treba nič spremeniti. Odpovedal se je komunistični ideologiji, a ohranil boljševiško metodo delovanja.

Gospodarska zbornica Slovenije in AmCham z milijoni javnega denarja

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v zadnjih petih letih, od začetka 2020 do danes, po podatkih baze Erar dobila skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) 6,3 milijona evrov, ameriška gospodarska zbornica AmCham Slovenija pa več kot milijon evrov. Te plati financiranja vodilni v lobističnih zbornicah slovenskih podjetij seveda ne poudarjajo. Nasprotno, v javnosti se predstavljajo kot edini in izključno polnilci javnih blagajn, iz katerih denar »vlečejo« drugi. A podatki kažejo drugačno sliko: tudi v gospodarske zbornice se stekajo milijoni javnega denarja, s katerim zbornice izvajajo različne projekte, v nasprotju z nevladnimi organizacijami pa zaradi javne porabe nikoli niso na tnalu, zlasti ne populistične desnice.

Razdelitev plena / Kaj bodo zavarovanci dobili zaradi preoblikovanja Vzajemne?

Zavarovanci Vzajemne, teh je več kot 800.000, so v začetku leta v nabiralnike dobili obvestilo, da Vzajemna ne bo več vzajemna družba, preoblikovala se bo v delniško družbo. Vsem zavarovancem bo pripadlo določeno število delnic nove delniške družbe. »Delež posameznega upravičenca temelji na deležu premije, obračunane vsakemu upravičencu, v razmerju do skupno zbrane premije. Poenostavljeno povedano, delež posameznega upravičenca je določen kot delež njegove premije v skupni premiji,« je Vzajemna razložila v obvestilu za stranke. Vsaka izmed delnic bo v prvem obdobju, preden gredo na trg, vredna po en evro. Tisti zavarovanci, ki so upravičeni do manj kot 120 delnic (evrov), bodo od Vzajemne prejeli izplačilo svojega deleža, razen če so do 27. februarja zavarovalnici sporočili, da bi tudi sami raje dobili delnice. V to prvo kategorijo spada 412.217 upravičencev, 22.885 pa se jih je odločilo za delnice, kar je 5,5 odstotka.

Bivši minister Janez Cigler Kralj in starostniki v lastnih iztrebkih

Leta 2022 je francoski novinar Victor Castanet izdal knjigo Les fossoyeurs ali po slovensko Grobarji, v njej pa je opisal nevzdržne razmere v francoskih domovih za ostarele, ki jih je upravljal francoski zasebni koncern Orpea – ta je eden največjih upravljavcev domov za starejše v Evropi, v več državah ima dobrih 1000 ustanov. Knjiga je v Franciji in v drugih državah povzročila veliko ogorčenje, saj je zelo nazorno razkrila, kar je dotlej sumil marsikdo – da je lahko skrb za starejše, ki imajo na trgu kot potrošniki omejeno moč odločanja, izvor velikih dobičkov.

Relativizacija genocida?

Muslimanski kulturni center v Ljubljani je ob 30. obletnici genocida v Srebrenici pripravil sklop spominskih prireditev, med njimi tudi razstavo 30 let po genocidu v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami. Ta bi morala prejšnji teden zaživeti v Muzeju novejše in sodobne zgodovine, a je bila zaradi nesoglasij med organizatorjema razstave zadnji hip prestavljena v Muslimanski kulturni center. Kje se je zapletlo?

Protipravno vezanje otrok z duševnimi in vedenjskimi motnjami je pogost pojav

Konec prejšnjega meseca je raziskovalna skupina strokovnjakov s Fakultete za socialno delo, Inštituta za socialno varstvo in Inštituta za kriminologijo predstavila izsledke analize varovanih oddelkov v Sloveniji in možnosti preobrazbe teh v decentralizirane, skupnostne oblike oskrbe. Med drugim so pod drobnogled vzeli dve novi specializirani enoti za otroke z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ki sta bili ustanovljeni leta 2021 v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo Dornava, leto kasneje pa še v centru v Dragi. Vsaka izmed enot ima 16 postelj, zasedajo pa jih mladoletni z najhujšimi duševnimi in vedenjskimi motnjami.

Fantomski hrup / Za kronični tinitus ni zdravila 

Jeseni 2016 je legendarna newyorška zasedba Swans, ki si je pridobila sloves najglasnejšega eksperimentalnega benda na sceni, ponovno obiskala Ljubljano, kamor redno zahaja že od osemdesetih let. Med občinstvom je bil tudi glasbeni producent in skladatelj Blaž Gracar, ki je maratonskemu, več kot tri ure in pol trajajočemu koncertu pogumno prisluhnil brez zaščitnih čepkov v ušesih. Pri vstopu v Kino Šiška so organizatorji obiskovalcem sicer kot vselej ponujali brezplačne čepke, a Gracar jih je zgolj pospravil v žep, saj je presodil, da mu bo zatiskanje ušes pokvarilo celovito doživetje zvočnega udara, ki je zaščitni znak kultnega benda. To je bila ena od največjih napak v njegovem življenju. Ko je zapustil prizorišče, se mu je zdelo, da je napol gluh, saj je šumenje v ušesih skorajda preglasilo zvoke okolice. Sprva je bil prepričan, da si mora preprosto spočiti ušesa, a šumenje tudi naslednje jutro ni pojenjalo. Niti naslednje. In naslednje … Zdaj, skoraj desetletje kasneje, mu v ušesih še vedno rahlo šumi. Ker je imel sluh že prej načet zaradi dolgoletnega produciranja glasbe, predvsem pa zaradi koncertiranja in številnih turnej, je bila poškodba med obiskom koncerta kaplja čez rob, ki je vodila v kronični tinitus – stalno prisotnost nadležnega zvoka, ki nima zunanjega izvora.

Velika vrnitev

Martin Kušej, takrat še Kuschej, je odraščal blizu slovenske oziroma takrat še jugoslovanske meje, toda prvič jo je prestopil šele leta 1986, pri svojih petindvajsetih. Odpravil se je v Ljubljano, kjer ga je policist na prijavnem uradu vprašal po državljanstvu in narodnosti. Povedal je, da je Avstrijec. »Ja, in katere narodnosti?« je nadaljeval policist. Vprašanje ga je zbegalo. »Avstrijske,« je odgovoril. Policist, izvoru priimkov vajen priti do dna, saj so v Jugoslaviji živeli prebivalci različnih narodnosti in o njih so se tudi nenehno izrekali, je odkimal in odvrnil: »Pa ne s tem priimkom.«

dr. Bogomir Kovač

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Ekonomija

Komentar / Golob 2.0

V svetu naraščajočega ekonomskega kaosa in sistemske entropije zaradi razpada globalne hegemonije ZDA postaja ključno vprašanje produktivnosti in konkurenčnosti, tehnoloških prebojev in tržnih inovacij. Umetna inteligenca in robotizacija sta jedro teh sprememb, ne samo v industriji, temveč tudi na širših družbenih področjih. EU je to novo razvojno paradigmo z Draghijevim poročilom napovedovala pred Trumpovimi carinskimi šoki in bruseljsko oborožitveno histerijo. Slovenija ima v letnem poročilu Mednarodne skupnosti za robotiko (IFR, 2025) dobro izhodišče. Uvršča se na osmo mesto na svetu glede uporabe industrijskih robotov, prekaša povprečje EU in to velja bolje izkoristiti. Robotika ima v Sloveniji polstoletno tradicijo povezave akademske stroke, razvojnih projektov in industrijske rabe. Nekdaj uspešen projekt robotizacije Slovenije lahko postane podstat in učna ura za industrijsko politiko 4.0, za revitalizacijo konkurenčnosti države. Robotska ekonomika je tu izhodišče pomembnih družbenih sprememb, od trajnostnega razvoja do vključujoče družbe. Bo Slovenija znala izkoristiti dosedanje konkurenčne prednosti na tem področju?

Bernard Nežmah

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Pamflet

Komentar / Slap resnice

Ko tožilci preganjajo vodjo SDS Janeza Janšo, so dejansko originalni. V zadevi Patria pred desetletjem so ga obtožili korupcije, češ da je dal ustno obljubo za nedovoljeno posredovanje v korist prodajalca orožja. Na sodišču niso imeli prič dogodka in tudi nikogar poprej ne potlej niso procesuirali na tak način. V novi zadevi Trenta mu očitajo, da so akterji prodaje njegovega nekdanjega posestva oškodovali nepremičninsko podjetje, ki da je posel preplačalo za sto tisočakov. Reč je posebna akrobacija: kupec je kasneje reč prodal naprej celo za višjo vsoto, kot jo je sam plačal, toda tožilci se niso sklicevali za izvršene kupčije, temveč so poiskali cenilce, ki so zatrdili, da je bilo posestvo v resnici vredno le desetino prodajne cene. Odmislimo, da so drugi cenilci izračunali, da je bila prodajna cena OK. A bolj v oči bijoče je dejstvo, da tožilci v minulih desetletjih niso preganjali več desetmilijonskih razprodaj družbenega premoženja, ki so romala za drobiž v roke zasebnim lastnikom. Tam, kjer tožilstvo skozi desetletja za določen tip korupcije inkriminira vsakič zgolj šefa opozicijske stranke, se pač kaže kot orodje za preganjanje politične opozicije. Dobesedno, tokrat so tožilci v zaključnem govoru za Janševo prodajo označili za primer arhetipske korupcije. Zakoni ne poznajo kaznivih dejanj arhetipskega umora, arhetipskega posilstva, arhetipskega vloma, arhetipskega izsiljevanja … Za zvočnost procesa so torej skovali poseben izraz - arhetipska korupcija. Proces absurda.

Vrtinci, ki so obnoreli svet

Med slovenskimi vizualnimi umetnicami in umetniki mlajše in srednje generacije jih je kar nekaj, ki zelo uspešno ustvarjajo in delujejo v tujini. Toda če jim ravno ne sledimo na družbenih omrežjih, o njihovih dosežkih in uspehih bolj poredko beremo v domačih medijih. Slikar Evgen Čopi Gorišek je med pandemijo tako rekoč čez noč postal eden najbolj zaželenih slovenskih umetnikov na tujem. Njegove slike na mednarodnem umetniškem trgu dosegajo cene, izražene s petmestnimi števili. Vse bolj zaželena je tudi umetnica Nana Wolke, ki je razpeta med New Yorkom in Londonom, ali pa vizualni umetnik Jure Kastelic, ki je London pred kratkim zamenjal za Benetke. Gre za umetnice in umetnike, za katerih dela vlada tolikšno zanimanje, da se njihove stvaritve na stene galerij ali v naročje kupcev in zbirateljev teleportirajo tako rekoč v trenutku, ko se na njih posuši barva, kar je na skoraj neobstoječem slovenskem umetniškem trgu nekaj nepredstavljivega.