-
17. 3. 2024 | Družba
»Splav bi moral biti nekaj povsem samoumevnega«
"Gre za pravico do izbire, kaj nekdo stori s svojim telesom. Ni človeka na tem planetu, ki ne bi želel s svojim telesom upravljati povsem sam. Splav je le ena izmed pravic, ki nam to omogočajo. Svet je navajen, da so ženska telesa nekaj, kar je izkoriščano, posiljeno, ozmerjano, pretepeno … Žensko telo je nekaj samoumevnega in to, da z njim lahko počnemo kar koli, je v naši družbi normalizirano. Ko v časopisu preberemo novico o posilstvu, se sicer zdrznemo, a že naslednji trenutek nadaljujemo življenje. In če želimo to normalizacijo spremeniti, je pravica do splava prvi korak. Osebam, ki lahko zanosijo, tako omogočimo, da s svojim telesom počnejo, kar želijo. Splav bi moral biti nekaj povsem samoumevnega. In ko to ponotranjimo na svetovni ravni, lahko spreminjamo tudi razumevanje ženskega telesa."
-
18. 3. 2024 | Svet
»Skoraj kot prizor iz Pobesnelega Maxa«
Izvršna direktorica Sklada ZN za otroke (Unicef) Catherine Russell je v nedeljo opozorila na kaotične razmere na Haitiju in jih primerjala s prizori iz filma Pobesneli Max, ki govori o nasilni postapokaliptični prihodnosti. Številni namreč trpijo zaradi lakote in podhranjenosti, skladu pa ne uspe zagotoviti dovolj pomoči, je dejala.
-
18. 3. 2024 | Kultura
Kavč festival / 140 skupin iz 27 držav
Letošnji 9. Kavč festival, ki bo potekal med 18. in 24. marcem, bo v domove ter v druge nekonvencionalne prostore pripeljal 140 skupin iz 27 držav. Poleg intimnih sobnih dogodkov bo Kavč Festival potekal tudi po ljubljanskih klubih in številnih drugih slovenskih mestih ter tudi v Trstu. Zvrstilo se bo okoli 230 dogodkov.
-
18. 3. 2024 | Kultura
Srečko Kosovel / 120. obletnica rojstva
V Sežani se je pred 120 leti rodil pesnik Srečko Kosovel, ki je kljub kratkemu življenju ustvaril izjemen literarni opus. V kraju so 18. marec razglasili za občinski kulturni praznik, ki ga bodo proslavili prvič, med drugim tudi s predstavo. V Ljubljani bo založba Sanje izvedla branje ob izidu knjige njegovih esejev Pesnikovo poslanstvo.
-
18. 3. 2024 | Kultura
Glastonbury / Letos v ospredju pevke
Največji britanski glasbeni festival Glastonbury se po lanskih kritikah zaradi prevelikega števila moških kot glavnih gostov festivala letos zanaša predvsem na žensko energijo. V ospredju večdnevnega festivala konec junija na jugozahodu Anglije bodo tako zvezdniške pevke Dua Lipa, SZA, Shania Twain in Cyndi Lauper.
-
18. 3. 2024 | Politika
-
17. 3. 2024 | Politika
Neuvrščeni in Titov osebni snemalec
Na Festivalu dokumentarnega filma (FDF) je bila v soboto zvečer v Cankarjevem domu projekcija večplastnega in poetičnega celovečernega dokumentarca Neuvrščeni: Dosje Labudović srbske režiserke Mile Turajlić, ki med drugim govori o začetkih Gibanja neuvrščenih in prikaže zgodbo Stevana Labudovića, Titovega osebnega snemalca.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Uvodnik
Uvodnik / In če ima Golob prav?
Ne vemo, slutimo pa, da v naslednjih tednih premiera Roberta Goloba čaka mala medijska smrt. Kaj je naredil in sporočil s svojimi dejanji in menjavami v preteklih dveh tednih? Dal je košarico klasičnim medijem, časopisom, televizijam, spletnim stranem, komentatorjem, novinarjem, mnenjskim voditeljem. Sporočil jim je, da jih vidi kot oviro v svojem komuniciranju, sporočil jim je, da ne razume slovenskega medijskega prostora kot normalnega, ampak se mu zdi nenormalen, zato bo poskušal komunicirati z javnostjo drugače. Prek sodobnih družbenih omrežij. Premier stavi na Facebook in Instagram.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Kaj boste naredili za Evropo, slovenski kandidati za poslance evropskega parlamenta?
Ko je januarja 1961 John Kennedy postal predsednik ZDA, je sodržavljane nagovoril z znamenitim pozivom: »Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas. Vprašajte, kaj lahko vi naredite za domovino!« Pred volitvami v parlament EU, ki bodo čez tri mesece, je zadnji čas, da slovenske volivke in volivce pozovemo v enakem tonu: »Ne sprašujte, kaj vaš kandidat obljublja, da bo po njegovi zaslugi, če bo izvoljen, od EU dobila vaša občina – pardon, Slovenija. Vprašajte ga, kaj bo delal v parlamentu za prihodnost Evrope!« Evropska unija še nikoli ni bila v tako slabem stanju, kakor je zdaj. V Ukrajini se vedno globlje zapleta v drago vojno, v kateri se noče zares vojskovati. ZDA so jo z vsemi sredstvi prisilile v politično, vojaško in energetsko odvisnost, ki nikakor ni v trajnem interesu Evrope. Trajni interes Evrope je mirno sožitje in gospodarsko in kulturno sodelovanje s sosedami, predvsem torej z Rusijo in s sredozemskimi arabskimi muslimanskimi državami. Preprečevanje takega sožitja je strategija ZDA, ogroženega svetovnega hegemona, ki se pripravlja na spopad s Kitajsko. Taka strategija ZDA ni manj nora kakor Putinov delirični načrt obnavljanja ruskega carstva z vojaškim osvajanjem, le še nevarnejša je. Zaradi moči ZDA in zato, ker je globalna, je še bolj katastrofalna.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Letos mineva trideset let od dogodkov v Depali vasi, ki so pomembno zaznamovali slovensko politiko in državo takrat in danes – s temi dogodki je namreč kulminirala »mater vseh slovenskih afer«, trgovina z orožjem, natančno preiskana, pa nikoli kaznovana.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Svet
Thomas Waitz / »Večina kmetijskega sektorja v Evropski uniji še vedno uničuje podnebje«
Thomas Waitz (1973) je avstrijski ekološki kmet, čebelar in gozdar, politik avstrijskih Zelenih in od novembra 2017 evropski poslanec. V trenutno 705-članskem evropskem parlamentu je eden od 71 poslank in poslancev skupine Zeleni/ Evropska svobodna zveza. Že drugi mandat je tudi sopredsedujoči Evropske zelene stranke (EGP); to od junija 2022 vodi s članico francoskega senata Mélanie Vogel.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Populisti, nacionalisti in demagogi
Devetega junija bodo v Sloveniji četrte evropske volitve, zato za začetek napišimo nekaj osnovnih pravil. Volilna opravila so se začela 11. marca, organizatorji kampanje morajo poseben račun odpreti do 24. aprila, 10. maj pa je zadnji dan, ko so lahko vložene liste. Nato bo v noči s 7. na 8. junij začel veljati volilni molk, volitve so dan kasneje, neuradni izidi bodo znani že nekaj ur po zaprtju volišč. Letos bo Slovenija v Bruselj prvič poslala devet poslancev, dva več kot na prvih volitvah leta 2004.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
»Smo v slovenski šoli, govorite slovensko!«
»Že nekaj časa smo priča pritisku, ki ga učiteljice izvajajo glede komunikacije med učenci med odmori v njihovem materinem jeziku, v srbskem, bošnjaškem, hrvaškem, makedonskem, albanskem jeziku … Učitelji našim otrokom striktno prepovedujejo, da na javnem prostoru v njihovem prostem času, recimo med odmorom ali malico med seboj komunicirajo v njihovem materinem jeziku«, piše v pismu, pod katero so podpisani »zaskrbljeni starši otrok, katerim je onemogočena uporaba materinega jezika«. Očitek o prepovedovanju uporabe maternega jezika se nanaša na Osnovno šolo Kolezija v Ljubljani.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Janša manipulira s 300 tisoč Slovenci
Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, se preživlja z upravljanjem profilov na družbenih omrežjih. Ker se je minuli teden na to temo mudila na sestanku v kabinetu predsednika vlade, smo jo vprašali, kako sama razume vlogo družbenih medijev. Je na primer prav, da uradne institucije, kot je predsednik vlade, z javnostjo komunicirajo mimo klasičnih medijev in novinarjev? Madžarska vlada recimo rada poudarja, da tam posrednikov v vlogi novinarjev več ne potrebujejo, ker predsednik vlade Viktor Orbán z državljani komunicira neposredno.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Hinavski ljubitelji maternega jezika
Ko v Novi Sloveniji, sicer naslednici Slovenskih krščanskih demokratov, govorijo o svoji identiteti, lahko slišimo, da gre za »sodobno« stranko »za vse ljudi«, ki je »odprta za novosti« in sprejemajoča do »raznolikosti«. Tako piše tudi v njihovem programu. Javno so se pred leti promovirali kot podjetniška stranka, v zadnjem obdobju pa stavijo predvsem na sredinskost, zmernost. Javnost želijo prepričati, da si zaslužijo glasove volivcev, ki ne pogledujejo ne levo ne desno ali pa vsaj ne tako skrajno desno, kot vedno bolj pogledujejo v SDS, v katere senci se že desetletja NSi bori za svoj prostor pod soncem. Njene nedavne aktivnosti, sploh hinavsko razpihovanje sovraštva do narodov bivše SFRJ, stranko uvršča daleč stran od sredine.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Največja vladna stranka se v teh dneh kadrovsko in komunikacijsko nekako preoblikuje. Stranka bo dobila novega generalnega sekretarja, predsednik vlade Robert Golob bo dobil novega vodjo kabineta, morda bo zamenjan celo vodja poslanske skupine, službe bodo morali zamenjati še številni drugi doslej pomembni funkcionarji stranke. Cilj teh sprememb je, kot je dejal najverjetnejši bodoči govorec stranke Gibanja Svoboda in minister za Slovence po svetu, Matej Arčon, »bolj povezana stranka na vseh nivojih njenega delovanja ter boljša komunikacija«. A kaj to pomeni?
-
15. 3. 2024 | Družba
Krivoverci / Mučenje, sežigi na grmadah in opravičila
Zgodovina katoliške cerkve je tudi zgodovina preganjanja odpadnikov: Katari, Jan Hus, Ivana Orleanska, Nikolaj Kopernik, Martin Luter, Primož Trubar, Giordano Bruno, Galileo Galilej, Charles Darwin, valdežani, komunisti, Leonardo Boff … Nekatere so zgolj mučili, druge sežgali na grmadi, nekaterim pa so se celo opravičili. Več v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v seriji ZGODOVINA. Tokratna tema so KRIVOVERCI.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
V teh dneh prihaja na knjižne police knjiga Zarota Depala vas, s katero bo predsednik SDS Janez Janša skupaj s soavtorjem Jožetom Biščakom poskušal prikazati takratno dogajanje kot politično zaroto zoper njega. Ker je od dogodkov minilo že 30 let, bo verjetno, tako kot že tolikokrat doslej, vse skupaj poskušal prikazati – tako nakazuje že naslov – kot politično dogajanje, uperjeno zoper njega. A do dogodkov v Depali vasi je prišlo zaradi policijske preiskave trgovine z orožjem, ki so jo izvajali najvišji zaposleni na ministrstvu za obrambo pod njegovim vodstvom.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Zakaj sem proti novi nuklearki?
Poslanske skupine Svobode, SDS, SD in NSi ter poslanca manjšin so ta teden v parlamentarni postopek vložili predlog za posvetovalni referendum o projektu Jek 2. Predvidoma bomo tako v drugi polovici novembra v Sloveniji imeli referendum o gradnji novega bloka, za katerega se zdi, da je že vnaprej dobljen. Elektroenergetski strokovnjaki so v veliki večini za, fiziki tudi, ravno tako ekonomisti in gospodarstveniki – slovenska podjetja in gospodarska zbornica drugi blok jedrske elektrarne podpirajo. Gradnjo naj bi podpirala tudi javnost.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Svet
Teksaško mestece Eagle Pass je nedavno postalo glavno mesto boja za južno mejo. Ko se je januarja izkazalo, da se je povečalo število migrantov, ki so iz Mehike vstopili v Ameriko (ali pa so skušali vstopiti), so začeli republikanci in trumpovci kričati, da gre za »invazijo«, da je meja na stežaj odprta in da Biden ničesar ne ukrene. Teksaške oblasti so zvezni mejni policiji (Border Patrol) onemogočile nadzor nad mejo, guverner Greg Abbott je dal postaviti bodečo žico (»tehnično oviro«, kot bi rekel Miro Cerar), nadzor nad mejo je prevzela teksaška nacionalna garda, ki je mejno območje tako militarizirala, da so v Riu Grande utonili ženska in njena otroka, v Eagle Pass, mirno, zaspano mestece na ameriško-mehiški meji, pa so se zgrnili skrajni desničarji, agresivni trumpovci, toksični konspirologi, zanikovalci Bidnove volilne zmage, nativistični aktivisti, rasisti, ekstremisti in drugi »patrioti«, ki so prišli na vojno proti kriminalcem – migrantom.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
(Ne)primerna državna sekretarka?
Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je po odstopu zaradi afere z nakupom sodne stavbe nadomestila Dominiko Švarc Pipan, si izbira najbližje sodelavce, pri čemer je za položaj državne sekretarke izbrala Aleksandro Spasojević. Predlog za njeno imenovanje je bil že na dnevnem redu vladne seje, a je bil umaknjen, ker premier Robert Golob ni dal soglasja.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
Konec februarja se vsako leto spomnimo izbrisa – največje sistematične kršitve pravic v zgodovini samostojne Slovenije. Šestindvajsetega februarja 1992 je poosamosvojitvena oblast iz registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 ljudi, večinoma državljanov bivših jugoslovanskih republik, in jim s tem odvzela pravico bivanja v državi, pa tudi vse ekonomske, socialne in zdravstvene pravice.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura
Pisatelj, prevajalec in aktivist Gašper Kralj (1974) je svoj drugi roman Škrbine, ki mu je leta 2021 prinesel Cankarjevo nagrado, pa nominacijo za kresnika ter nominacijo za nagrado Evropske unije za književnost, v sveže izdanem nemškem prevodu predstavil že oktobra lani na frankfurtskem knjižnem sejmu. Z istim namenom je bil nedavno povabljen tudi na knjižni sejem v Leipzigu, poleg frankfurtske eno vidnejših prireditev na področju literature v Evropi, ki bo potekala med 21. in 24. marcem. Vendar ga na sejmu ne bo.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura | TV
Naj kar priznamo, da nas je bilo oddaje 24UR FORUM: (Ne)javno zdravstvo, že ko jo je POP TV začela napovedovati, kar malce strah. Navajeni katastrofizma Uroša Slaka in Janija Muhiča smo namreč že videli, kako bodo od povsod špricali kri, znoj, korupcija in vse druge človeške tekočine. Še več: zaradi serije populističnih in slabih Tarč – zadnja pod vsako kritiko nas je zadela pretekli teden – si pravzaprav sploh nismo želeli videti še ene od oddaj, v kateri bodo udeleženci drug drugega obtoževali, državljani si bomo pa samo mislili, ali se lahko preselimo ali pa vsaj končamo s samostojno državo, ker je vse zavoženo. Pač o zdravstvu se tako poroča. Pa o beguncih. Pa o politiki. Pa o zeleni politiki. Pa o … pač vsem. In to že v malodane vsaki oddaji, tudi v tistih, na katere smo računali, da se tega ne bodo šle. Populistom ni treba nič narediti, samo smetano poberejo.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Kultura
Ljubljanski Center urbane kulture Kino Šiška, ki je zaživel leta 2009, se je že v svoji prvi sezoni delovanja uveljavil kot izredno obiskan in pomemben prostor. Pod eno streho združuje kakovosten, progresiven in raznolik kulturni program, v stavbo z bogato zgodovino je vdihnil novo življenje in temeljito prevetril domače umetniško prizorišče. Danes velja za nepogrešljiv del mestnega tkiva ter kulturnega in družabnega življenja v naši prestolnici, pa tudi v širši regiji. Od odprtja leta 2009 se je v njem zvrstilo na tisoče koncertov, uprizoritvenih dogodkov, razstav, filmskih projekcij, predavanj in drugih dogodkov. Če potegnemo črto, je Kino Šiška že vse od svojega nastanka ena najvidnejših, najbolj progresivnih kulturnih institucij pri nas.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Politika
O zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja naj bi odločali na posvetovalnem referendumu
Poslanci so med splošno razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga s podpisi v parlament vložili državljani, prejšnji teden odločili, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga samo štirje poslanci SD in pet iz Levice, v Gibanju Svoboda – čeprav je ureditvi tega vprašanja načelno naklonjena večina poslancev stranke – predloga niso podprli. Menijo, da bi morali o njem odločati državljani, zato so že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: »Ali se strinjate s tem, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?«
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Svet
Kampanja za varen in dostopen splav v Evropi My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki jo koordinira slovenski Inštitut 8. marec in poskuša zbrati milijon podpisov, ki bi evropsko komisijo prisilili, da pravico do splava s posebnim finančnim mehanizmom omogoči vsem ženskam v Evropski uniji, je bila te dni deležna nepričakovane podpore s prizorišča podelitve najbolj znanih filmskih nagrad na svetu. Po 96. podelitvi oskarjev jo je javno podprl ameriški igralec Marc Ruffalo, najbolj znan po vlogi Hulka v več Marvelovih filmih, sicer pa štirikratni oskarjevski nominiranec za stransko moško vlogo; tisti večer se je za nagrado potegoval z vlogo v filmu Nesrečna bitja.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Ekonomija
Reforma ekonomskega upravljanja EU postaja zadnje ključno dejanje bruseljskih oblasti pred junijskimi volitvami 2024. Nadomestila naj bi zavožena fiskalna pravila in neučinkovito koordinacijo fiskalnih politik držav. Zagotovila naj bi uravnotežene in vzdržne javne finance članic, spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, pa reforme in nov razvoj. Politično zadovoljstvo komisije, sveta in parlamenta glede začasnega dogovora o reformi je skladno z volilnim optimizmom evrokratov. Ekonomsko so nove usmeritve sicer jasnejše in bolj prilagodljive, večajo avtonomijo držav, toda v ničemer ne izboljšujejo učinkovitosti EU. Njena fiskalna (ne) sposobnost ostaja v starih okvirih, brez enotne proticiklične politike. Podobno kot nima politične moči in pristojnosti za usmerjanje makroekonomskih politik držav članic. Novi fiskalni okvir jim zagotavlja zgolj večji manevrski prostor za prilagajanje, ohranja pa posvetovalni dialog med članicami in komisijo. Torej imamo zgolj nova cesarjeva oblačila na vedno bolj zbeganem evropskem dvoru. In to je še toliko bolj tvegano okolje za brezglavost slovenskih javnih financ.
-
15. 3. 2024 | Mladina 11 | Dva leva
Ko na bojnem polju in v politični areni ne kaže dobro, začnejo vojščaki in politiki panično iskati čudežne rešitve. Pač, nekaj, kar bo v hipu in trajno preusmerilo trende. Ko so Američani videli, kako deluje blitzkrieg mašinerija Wermachta, ki je v nekaj tednih dosegel atlantsko obalo, so panično začeli iskati čudežno orožje, ki bi zaustavilo Nemce, preden bi bilo prepozno. Tako so na podlagi teoretičnih predpostavk o cepitvi jeder začeli razmišljati o jedrskem orožju. Zbrali so ideološko in karakterno pisano druščino strokovnjakov, ki so jih osamili v puščavo Nove Mehike, da bi pod vodstvom fizika Roberta Oppenheimerja v okviru projekta Manhattan izdelali Bombo. In so bili uspešni in predvsem prvi. A oče atomske bombe Oppenheimer se je takoj zavedal posledic, ki bodo, ko bo čudežno orožje enkrat nastalo in delovalo, nepovratne. Zato je ob koncu vojne zavrnil nadaljnje sodelovanje pri razvoju še bolj uničujoče vodikove bombe. V nagovoru leta 1946 je stvaritev svoje skupine spokorjeno primerjal z mitom o Prometeju. No, asociacija ni bila najboljša: Oppenheimer ni kot Prometej ukradel ognja bogovom, da bi ga vrnil ljudem, ki jim je bil odtujen, nasprotno, je tisti, ki je odprl Pandorino skrinjico in iz nje izpustil zlo. Začelo se je v puščavi Nove Mehike, preizkusilo na civilnem prebivalstvu Hirošime in Nagasakija, zaključno dejanje zgodovinske etape, kot se za Ameriko spodobi, pa se je odvilo v Hollywoodu in pred dnevi potrdilo v teatru Dolby v Los Angelesu na podelitvi oskarjev.