Kje konča denar za Rome?

Pred časom je predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič za časnik Dnevnik dejal, da »država občinam nameni denar, občine pa za romska naselja z njim ne naredijo nič. Gradijo pa se športne dvorane, parki in druga infrastruktura.« Obtožba je resna, a žal tudi utemeljena. S proračunskim denarjem, namenjenim romski skupnosti, se gradijo celo turistične zanimivosti ali se preprosto pretaka v gospodarstvo. Občine z romskimi naselji poleg tega že četrto leto zapored prejemajo precejšnje dodatke od nekaj deset tisoč pa skoraj do milijona evrov na leto, odvisno od velikosti občine. Sredstva lahko porabijo po lastni presoji, zanje jim tudi ni treba polagati računov oziroma pisati poročil o porabi. Verjetno je jasno, da se ta sredstva ne porabljajo v skladu z namenom. To navsezadnje dokazujejo tudi dolga desetletja in še danes komunalno neurejena romska naselja, v katerih umirajo novorojenčki.

Jedo pse! / Kako nastane nacistični trop

Donald Trump je med televizijskim soočenjem s Kamalo Harris nenadoma odločno, smrtno resno, ekspozejsko, zmagovito – pred 67 milijoni gledalcev – oznanil: »V Springfieldu ljudje, ki prihajajo, jedo pse. Jedo mačke. Ti ljudje jedo hišne ljubljenčke tistih, ki tam živijo!«

»Urednica me je k pisanju za Guardian povabila, potem ko sem na nekem panelu žalila britanske in siceršnje neoliberalce«

Ana Schnabl je tista slovenska pisateljica, publicistka in literarna kritičarka, ki piše redno kolumno za britanski dnevnik The Guardian, enega najpomembnejših tiskanih medijev na Zahodu. Od izida kratkoproznega prvenca Razvezani leta 2017, za katerega je prejela nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma, se je potrdila kot globok in izviren avtorski glas ter pomembna prezenca na slovenskem literarnem prizorišču. Uvodnemu dejanju sta sledila dva odmevna romana, Mojstrovina (2020) in Plima (2022), ki ponujata natančne in brezkompromisne uvide v človeško materijo ter medčloveške in družbene odnose. To ni ušlo žiriji za nagrado kresnik in lani je Plimo uvrstila v širši nabor nominiranih romanov. Ana Schnabl je redna gostja literarnih festivalov in rezidenc v tujini, njene knjige so prevedene v srbščino, nemščino in angleščino. Avtorica z novim romanom September, ki je ravnokar izšel pri založbi Beletrina, suvereno vstopa v polje problematike patriarhalnega nasilja s poudarkom na družinskem nasilju, konkretno na nasilju moža in očeta nad ženo in hčerjo.

Nekdanjemu novinarju Nova24TV pogojno pet mesecev zapora

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je pred dnevi končal kazenski postopek na podlagi zasebne tožbe digitalnega umetnika Vuka Ćosića zoper Luko Perša, ustanovitelja in urednika spletnega medija Prava, ki se je pred tem novinarsko (s)kalil na portalu Nova24TV.

Grega Repovž

20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Uvodnik

Uvodnik / Dobili smo vlado!

Volitve v evropski parlament so ravno dovolj stran, da smo kolektivno pozabili, kakšen je bil izid. Prišlo je do močne spremembe. Ne samo na ravni parlamenta kot celote, kjer danes sedi veliko več skrajnih desničarjev, ki ponavljajo ideje, za katere smo mislili, da v Evropi nikoli več ne bodo imele take moči, torej Hitlerjeve, Goebbelsove in Mussolinijeve ideje. Močan zasuk v desno se je zgodil tudi v vladajoči »koaliciji« strankarskih skupin.

Žlehtnoba

Franc Breznik, poslanec stranke SDS, ljubiteljski pevec in kitarist, podiplomski študent zasebne visokošolske institucije, poimenovane kot Evropska pravna fakulteta, bolj znan kot tisti politik, ki je aprila 2020 le nekaj tednov po prevzemu funkcije državnega sekretarja na Hojsovem ministrstvu za notranje zadeve odstopil zaradi vožnje pod vplivom alkohola, danes predseduje parlamentarnemu odboru za EU. V zadnjih dneh se je znašel v središču politične igre o tem, kdo bo v novi evropski komisiji predstavljal Slovenijo.

Manj stroke, več policije?

Ko se je pred časom na izrednem sestanku sestala medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike, je sprejela »pomembno« odločitev – o ustanovitvi dodatne delovne skupine, točneje »podskupine za izboljšanje varnostne problematike«. Sprejeta pa je bila še ena »novost«. Vlada je teden kasneje s sklepom spremenila sestavo matične delovne skupine. Ni šlo le za to, da bi kakega nekdanjega predstojnika ali drugega predstavnika državnega organa zamenjala s sedanjim, šlo je za vsebinsko spremembo. Iz delovne skupine je bil umaknjen urad za narodnosti. Nadomestil ga je dodatni predstavnik policije.

Danes Tivoli, jutri sežigalnica

Mesto. V njem je kos narave, ki je zaradi svoje lege, saj sega prav do mestnega središča, precej edinstven. Prebivalke in prebivalci mesta ga imajo radi in ga vsakodnevno obiskujejo. Že 40 let je mestna znamenitost, že devet let je zavarovan krajinski park. Mesto je sprejelo odlok, ki pojasnjuje, zakaj je park zavarovan, in določa pravila varovanja in ohranjanja. Eno od njih pooblašča skupino različnih strokovnjakov s področja varovanja narave, združenih v nacionalni instituciji, da skrbi za uresničevanje zavez iz odloka in presoja, kakšni posegi in prireditve so v parku dopustni. Sistem deluje, park živi z mestom in mesto z njim. A nekega dne se pomemben meščan odloči, da želi v parku pripraviti veliko prireditev. Ker, kot vsi, živi od svojega dela, je predvideno, da bodo za obisk prireditve obiskovalci morali kupiti vstopnice. Ker sta z županom mesta prijatelja, ne pomisli, da bi lahko prireditvi kdo nasprotoval, in jo začne oglaševati in prodajati vstopnice.

Delodajalci pa rep med noge

Prvi sveženj davčnih sprememb, ki jih je vlada poslala v parlament, je sveženj sprememb sedmih zakonov, ki so nastale izključno na željo gospodarstvenikov. V predlaganih spremembah skorajda ni člena, ki ga ne bi želele ali zahtevale delodajalske organizacije. Natančneje so bila to podjetja, kot so Lek, podjetja z več hčerinskimi družbami, lizinške skupine, mali pivovarji, velike korporacije, zagonska podjetja …

Bo vlada upoštevala voljo ljudstva?

Pred začetkom parlamentarnih počitnic so se volivci odpravili ne samo na evropske volitve, temveč so imeli priložnost izraziti svojo voljo tudi na treh posvetovalnih referendumih. Na teh so se lahko opredelili do štirih referendumskih vprašanj: prvič, ali se strinjajo, da bi uvedli preferenčni glas na volitvah v državni zbor, drugič, ali se strinjajo, da bi bila v državi dopuščena gojenje in predelava konoplje v medicinske namene, tretjič, ali naj bosta dovoljena gojenje in posest konoplje za omejeno osebno rabo, in četrtič, ali bi v Sloveniji uvedli zakon, ki bi urejal pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Volivci so na vsa vprašanja odgovorili pritrdilno. Počitnic je konec, od referendumov pa bodo kmalu minili štirje meseci.

Vlado Miheljak

20. 9. 2024  |  Mladina 38  |  Dva leva

Komentar / Opozicija laja, Bruselj odloča*

Na splošno velja, da je razlika med demokracijo in diktaturo v tem, da naj bi bilo v prvi vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano, v drugi pa prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno. No, v praksi je v tako imenovanih demokracijah načelno dovoljeno vse, a le, če ne nasprotuje interesom dominantne politike. To se je v zadnjem obdobju lepo videlo pri vojni v Gazi in v Ukrajini. Demokratična Evropa, ki se še zlasti rada ponaša z individualnimi svoboščinami, je v času vojne v Gazi v številnih deželah prepovedala nošenje palestinskih rut, pokrivanje s hidžabom, mahanje s palestinsko zastavo, podporna zborovanja in podobne demonstrativne geste … Za kar so celo izločali športnike z olimpijskih iger. Hkrati so očistili univerzitetne, znanstvene, kulturne ustanove in športna prizorišča vsega, kar je dišalo po Rusiji. Pač, na nemško-francoskem vlaku mora biti vse podrejeno dominantnemu interesu. Nemoralno? Morda, a že Hitler je lepo povedal, kako je z moralo v politiki. Namreč, po navedbi Slovenske kronike XX. stoletja se je Branimir Kozinc, predsednik podmladka Narodno socialistične stranke (NSS), leta 1921 mudil v Münchnu, kjer naj bi si ogledal Pinakoteko. Ker je po naključju opazil napoved zborovanja takrat še precej obrobnih nacistov, se ga je udeležil in se mu je, verjetno kot edinemu Slovencu, uspelo rokovati in izmenjati par besed s Hitlerjem.

Res ne gre brez pujsa?

Pred tednom smo pisali o dopisu zavoda Petka, ki v nekaj šolah v okolici Žalca skrbi za šolsko prehrano. Z dopisom je zavod starše obvestil, da obrokov v prihodnje ne bo več prilagajal otrokom, ki zaradi svoje veroizpovedi ne smejo jesti svinjine, to so v Sloveniji muslimani. »Vsi priseljenci morajo razumeti, da so se s prihodom v Slovenijo odločili, da se bodo prilagodili našim navadam, tradiciji in načinu življenja in se tako uspešno integrirali v naše okolje.«

Vračanje kipov

Ko se je zadnja Janševa vlada pripravljala na predsedovanje Slovenije Svetu EU, so iz Parka Brdo pri Kranju, kjer so gostili visoke državniške obiske, začeli izginjati kipi iz zbirke NOB, med njimi tudi kip Josipa Broza - Tita. Osem kipov, ki so izginili iz parka, se je nato, v družbi še treh iz Poljč in Vile Bled, znašlo v novi postavitvi v Parku vojaške zgodovine v Pivki.