• Darja Kocbek

    20. 12. 2016  |  Družba

    Stvari, ki jih je naredil človek, so vsaj stotisočkrat težje od vseh ljudi na Zemlji

    Znanstveniki so ocenili, koliko tehtajo tehnične stvari, ki jih je ustvaril človek. S tem podatkom skušajo pokazati, v kolikšni meri delo človeka spodbuja podnebne spremembe. Ugotavljajo, da mesta, tovarne, železnica, kamere, računalniki, kemični svinčniki, meči, brzostrelke in vse druge stvari, ki jih je naredil človek, tehtajo 30 tisoč milijonov ton. To pomeni, da so vsaj stotisočkrat težje od vseh ljudi na Zemlji.

  • Uredništvo

    20. 12. 2016  |  Družba

    Najbolj brano 2016: Nadlegujete me

    Ste kdaj pomislili, kako se ob protestih proti pravici do splava, ki se vrstijo te dni, počutijo ženske, ki so se na neki točki svojega življenja znašle v tako brezizhodni situaciji, da so naredile splav? Objavljamo zapis mame, ki je splav izbrala, ker je bilo resno ogroženo njeno življenje.

  • Borut Mekina

    20. 12. 2016  |  Politika

    Slovensko orožje na bližnjevzhodnih moriščih

    Zunanji minister Karl Erjavec, ki je bil obrambni minister v času, ko je država donirala sporno opremo in oborožitev, gre za čas prve Janševe vlade, je v odzivu na poročanje Dela, da so lani v Libiji našli protitankovsko raketo s podobnimi registracijskimi oznakami, kakršne je imela Slovenija, dejal, da »ni mogoče trditi, da bi najdena raketa izvirala iz Slovenije, ker so iste številke imele tudi rakete iz drugih republik nekdanje Jugoslavije«. In pa celo, da on sam pogodbe o uničenju ni podpiral, temveč je to naredil tedanji direktor logistike. Med letoma 2005 in 2012 je Slovenija predvsem Afganistanu donirala za kar 5,1 milijona evrov orožja in streliva.

  • Damjana Kolar

    20. 12. 2016  |  Kultura

    V MGLC na ogled projekt Green Go Home

    V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani bodo danes, 20. decembra ob 12.00 odprli razstavo Tomasa Vuja in Rirkrita Tiravanije z naslovom Green Go Home. Tomas Vu je na 30. grafičnem bienalu leta 2013 za svojo premierno prikazano serijo Pesmi z "Belega albuma" skupine The Beatles prejel nagrado občinstva. Serijo, ki še nastaja, je zasnoval leta 2011. V njej se nanaša na svoje otroštvo v Vietnamu, deskarsko kulturo in vpliv ameriške popularne glasbe. Odprtje bo spremljal performans Tomasa Vuja, pisanje grafitov in tiskanje majic z aktivističnimi parolami.

  • Peter Petrovčič

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Politika

    Referendumi o beguncih?

    Črnomeljska protimigrantska civilna iniciativa pod vodstvom občinske svetnice SDS Maje Kocjan je zbrala dovolj podpisov občanov za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma o sprejemno-registracijskem centru za begunce. Če jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov, da od občinske politike zahtevajo referendum, potem jim bo zelo verjetno uspelo prepričati večino volivcev, da zavrnejo gostoljubje beguncem, ki ga je sicer sramežljivo, previdno in na načelni ravni, a vseeno izrekla občinska politika. Črnomeljci pa bi s tem dali tudi zgled nasprotnikom beguncev v vseh drugih občinah, kjer bi se jih politika odločila sprejeti. Recimo v Velenju, kjer podpise za protimigrantski referendum prav tako že zbira SDS.

  • Vanja Gligorović

    19. 12. 2016  |  Družba

    Najbolj iskano letos: Pokemoni, Donald Trump in iPhone 7

    Veliko je že minilo, odkar smo informacije iskali v leksikonih, knjigah, na najnovejše novice pa čakali do prvih informativnih oddaj na radiu, televiziji, na zgodbe v časopisih. Sedaj se ob srečanju z neznanim pojmom ali imenom, novim dogodkom takoj obrnemo na splet, največkrat na iskalnik Google, ker je najbolj priročen in obsežen. Ta je vajen vseh mogočih vprašanj in zato o nas (po)ve več, kot bi si želeli mi sami. Ker pa se naša iskanja venomer beležijo in štejejo, se lahko kar hitro tudi analizirajo. Prav to počne Googlovo orodje Google Trends, ki analizira pogostost iskalnih nizov po vsem svetu. Pred kratkim je Google Trends objavil najpogostejše iskalne nize s celotnega planeta v letu 2016.

  • Darja Kocbek

    19. 12. 2016  |  Politika

    Nobena država, ki ima McDonaldsove restavracije, ni šla v vojno z državo, ki ima McDonaldsove restavracije

    Kolumnist New York Timesa Thomas Friedman je pred dvajsetimi leti objavil svojo teorijo za preprečevanje konfliktov med državami. Ugotovil je, da nobena država, ki ima McDonaldsove restavracije, ni šla v vojno proti državi, ki ima McDonaldsove restavracije, odkar jih imata. Friedman je bil eden od tistih, ki so verjeli, da bo globalni kapitalizem zagotovil trajni mir. Trdil je, da bo vzpostavil razmere, ko se bo v državi, ki se bo vključila v globalno gospodarstvo, odprla za tuje investicije in bo okrepila svoje potrošnike, trajno zmanjšala možnost za povzročanje težav in bo spodbujala postopno demokratizacijo in širjenje miru.

  • Damjana Kolar

    19. 12. 2016  |  Kultura

    Resnična zgodba o rasno mešanem paru, ki je spremenil zgodovino ZDA

    V Kinodvoru Ljubljana bo od 31. decembra dalje na ogled film Loving v režiji Jeffa Nicholsa, predstavnika mlade generacije ameriškega neodvisnega filma. Zgodba o rasno mešanem paru, ki je sredi minulega stoletja s tihim bojem za pravico nehote spremenil zgodovino ZDA, je posneta po resničnih dogodkih.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Uvodnik

    Ko premier nastavi hrbet

    Kako je mogoče, da se premier neke države odloči stopiti v bran sporni poslovni transakciji? Govorimo o premieru Miru Cerarju in o prodaji družbe Helios. Ta teden je premier Miro Cerar odgovarjal na poslansko vprašanje Luke Mesca o tem, da je bil Helios prodan leta 2013 za 145 milijonov evrov, ta mesec pa nato končnim japonskim lastnikom za 572 milijonov evrov. Cerar je začel spodbudno. Jasno je povedal, da je bil Helios prodan »v času prejšnje vlade, po nekem postopku, ki ni bil zelo jasen«. Rekel je: »Vemo tudi, da je tista vlada oblikovala spisek 15 podjetij za prodajo brez neke strategije, brez nekega premišljenega načrta, zagotovo pa v neki težki situaciji za Slovenijo.« Zdelo se je, da bo predsednik vlade s tem tudi nadaljeval. A je nato presenetljivo prešel v zagovor prodaje: »Moramo razumeti, da se je v vmesnem času zgodilo marsikaj. In zato s korporativnega vidika to absolutno ni več isto podjetje. Prišlo je do številnih sprememb, po prihodu novih lastnikov je v podjetju prišlo do racionalizacije poslovanja, do umika z določenih nedobičkonosnih trgov, okrepilo se je področje raziskav razvoja in inovacij, sledila je uvedba številnih novih proizvodov, občutno se je povečala donosnost in znižala zadolženost. Žal, tu se pa seveda pridružujem vam, je prišlo tudi do znižanja števila zaposlenih, torej tudi do odpuščanja delavcev.«

  • 16. 12. 2016  |  Politika

    Radio Mladina: Borut Mekina o lažnih novicah v postfaktični dobi

    Pogovor je nastal na podlagi članka Dobrodošli v postfaktični dobi, kjer laž postaja hit. 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/298185320&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false&visual=true" frameborder="no">

  • Borut Mekina

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Politika

    Dobrodošli v postfaktični dobi, kjer laž postaja hit

    Obskurne, manipulativne in načrtno lažnive novice so postale hit. Večji, kot smo kadarkoli pričakovali. Zadnji mesec, tik pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, so bile lažnive novice o tem, da je papež podprl Trumpa za predsednika ali da je Hillary Clinton prodajala orožje Islamski državi, za petino bolj všečkane, komentirane in brane kot resne zgodbe svetovnih medijskih velikanov, New York Timesa, Washington Posta ali NBC Newsa. Trump je nazadnje zmagal in za glavnega stratega v Beli hiši izbral Steva Bannona, ustanovitelja enega od teh, doslej obskurnih, skrajno desnih portalov Breitbart News. Ta je že napovedal, da bo »novice« takšnega tipa preselil v Evropo. Sprva tja, kjer bodo naslednje volitve, v Francijo, Nizozemsko ali Nemčijo. Tam ima skrajno desna skupina Alternativa za Nemčijo na spletu že nekajkrat več sledilcev, kot ima kanclerka Angela Merkel članov stranke. Zakaj laž postaja hit?

  • Izak Košir

    16. 12. 2016  |  Družba

    "Nedopustno je, da vrhunski športniki za zaključek kariere od sponzorjev pričakujejo denar"

    "Kot bivši predsednik SZS, direktor trženja SZS, direktor nordijskih disciplin in uspešen vrhunski športnik SZS zelo dobro poznam delovanje SZS. SZS so ustanovili smučarski klubi, z namenom da se najbolj nadebudnim zimskim športnikom že zgodaj zagotovi boljši razvoj kot bi ga bili deležni v samem smučarskem klubu. Lahko rečemo, da je bila ta poteza odlična, uspehi posameznih športnikov na največjih tekmovanjih v vseh disciplinah to najbolj dokazujejo! Vsi pozabljamo, da se je vse zares začelo v osemdesetih, ko je Slovenija prepoznala smučanje kot nekaj nacionalnega - časi Podarim Dobim so bili ponos Slovencev, ogled domačih tekmovanj pa velik praznik," je svoj zapis na Facebooku začel nekdanji predsednik Smučarske zveze Slovenije Primož Ulaga. 

  • Uredništvo

    15. 12. 2016  |  Družba

    Objavljamo Massijevo pismo Smučarski zvezi Slovenije

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    16. 12. 2016  |  Mladina 50  |  Politika

    Dr. Ciril Ribičič, nekdanji ustavni sodnik

    Z dr. Cirilom Ribičičem, članom druge generacije ustavnih sodnikov, smo se pogovarjali o zapuščini tretje generacije ustavnih sodnikov, ki zdaj odhaja. In o izzivih, ki čakajo četrto generacijo, ki jo bo državni zbor izvolil v letošnjem in prihodnjem letu. Izzivov za ustavne sodnike bo po njegovem mnenju prej več kot manj, najpomembnejše pa se mu zdi, da bi se ustavno sodišče spet vrnilo k odločnejši obrambi pravic manjšin pred težnjami večine in obrambi še ene ustavne pravice, ki so jo v zadnjih letih povsem zanemarili – socialne države.

  • Zoran Smiljanić

    13. 12. 2016  |  Družba

    Kronika slovenske neumnosti

    Enajst razlogov, zakaj je Mladinina rubrika Izjave tedna brez konkurence že več kot 20 let najbolj priljubljena med Slovenci:

  • 100 let samote: Kirk Douglas

    Kirk Douglas je Jugoslavijo zadnjič obiskal leta 1984 – udeležil se je zimske olimpiade v Sarajevu. Ne aktivno, se razume, pa četudi bi se lahko, saj je še vedno izgledal kot olimpski Bog, temveč pasivno, bil je gledalec. Prišel je z ženo in nekim zakonskim parom s Floride. »Jugoslovani so bili vljudni, prijazni in gostoljubni,« pravi v briljantni avtobiografiji Cunjarjev sin (Ragman’s Son, 1988), »zgodila se je le ena neprijetnost.« Šli so na večerjo v neko restavracijo, kjer so jih lepo sprejeli, jih še lepše nahranili, potem so se z njimi vsi – od lastnika, njegovih otrok, njegove stare mame in sorodnikov do psa – fotografirali, nazadnje pa so jim izstavili astronomski račun: 600 dolarjev. No, to niti ni bil račun, temveč le številka, napisana na kosu papirnate vreče. Nič posebnega niso jedli, nič posebnega niso pili. Logično: Douglas je ponorel. Zahteval je račun – ni ga dobil. Zahteval je lastnika – ni ga dobil. Zahteval je policijo – in jo dobil. Račun ne bi smel znašati več kot 110 dolarjev, so izračunali, restavracijo pa so oblasti potem za devet mesecev zaprle.

  • Damjana Kolar

    16. 12. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

  • Maja Novak

    15. 12. 2016  |  Družba

    Dol mi visi. Ker sem na antidepresivih.

    Petek je, čez tri dni bom morala napisati kolumno, zato bi bil skrajni čas, da začnem spremljati poročila, da bi izvedela, kdo, kaj, komu in zakaj ne, vse o nadaljevanki, v kateri nastopajo Kuštrinovi ter Štrukljevi in ki nosi naslov Če bi fovšija gorela, ampak meni se ne da; raje bom zlezla v posteljo in briga me za ves svet, televizijo bom preklopila na History Channel, ki mi bo, medtem ko tonem v spanec, povedal vse o danes ne več ravno aktualni temi, kako plemenito dejanje je storila Peggy Guggenheim, ko je med okupacijo Francije pod ceno kupovala vrhunske umetnine judovskih umetnikov, sploh pa mi etičnih razsežnosti njenega profitarstva v tem trenutku ni mar, ker bom pravkar zaspala. Dol mi visi. Ker sem na antidepresivih.

  • IK, STA

    15. 12. 2016  |  Politika

    "Skoraj tretjina samozaposlenih v kulturi živi pod pragom revščine"

    Odbor Državnega zbora (DZ) za kulturo se je včeraj dotaknil položaja samozaposlenih, kar je zaradi spreminjanja uredbe na tem področju zahtevala opozicijska Združena levica (ZL). Zaradi redne seje bo razpravo nadaljeval jutri. ZL se zavzema, da bi bila uredba umaknjena, a če do 1. januarja ne bo sprejeta, po trditvah ministra Toneta Peršaka ne bodo spoštovali krovnega zakona v kulturi. Nastalo bo stanje, ko bo zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi predpisoval nekaj, dosedanja uredba pa nekaj drugega, je poudaril minister za kulturo Peršak po tem, ko je poslanka ZL Violeta Tomić naštela razloge, zakaj bi novo uredbo umaknili iz obravnave.

  • Damjana Kolar

    15. 12. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Izbor dogodkov od 15. do 18. decembra.

  • Uredništvo

    15. 12. 2016  |  Družba

    "Kuštrin se bori za elito. Zadnja stavka zame ni bila stavka zdravnikov, ampak stavka gospodov."

    Aleksander Doplihar že 15 let vodi ambulanto , namenjeno ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Do osamosvojitve je bil direktor združenega zdravstvenega doma Kamnik, Domžale in Litija. Leta 1991 se je upokojil in potem spoznal, da precejšen del prebivalstva nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja – čeprav naj bi imel vsaj na deklarativni ravni v Sloveniji vsak zagotovljeno zdravstveno oskrbo. Tako je s podporo ljubljanske mestne občine, Slovenske filantropije in Karitasa leta 2001 prevzel vodenje ambulante Pro bono. V očeh javnosti je postal zdravnik, ki jemlje Hipokratovo prisego zares. Ali pa zdravnik, ki rešuje ugled svojega ceha. V tem času je prejel veliko nagrad, lani tudi odlikovanje predsednika republike Boruta Pahorja.

  • Marjan Horvat

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Svet

    10 let zapora za migranta, ki je pomagal ostarelim staršem na poti iz Sirije v Evropo

    Madžarsko sodišče je 40-letnega Ahmeda Hameda obsodilo na desetletno zaporno kazen zaradi nelegalnega vstopa v državo in spodbujanja migrantov k nasilju nad policisti v t. i. vojni pri Röszkeju.

  • Darja Kocbek

    14. 12. 2016  |  Svet

    Politiki zahtevajo strožje kazni za širjenje lažnih novic

    Ker se bojijo medijskih manipulacij pred parlamentarnimi volitvami, politiki iz nemških krščansko-demokratskih strank CDU in CSU zahtevajo strožje kazni za širjenje lažnih novic. Ansgar Heveling (CDU), predsednik parlamentarnega odbora za notranje zadeve, meni, da bi bila poostritev kazni upravičena, ko gre za ciljno kampanjo.

  • Uredništvo

    14. 12. 2016  |  Svet

    Kako katoliško je francosko meščanstvo?

    V cerkvi Saint-Lambert de Vaugirard v 15. pariškem okrožju se vsako sredo ob pol devetih zvečer sestajajo mladi katoliki in molijo. Le slabega pol kilometra stran imajo strankarsko centralo konservativni republikanci. Župnik ne mara, da se v njegovi cerkvi govori o politiki, vseeno pa si njegovi podaniki izmenjujejo tudi politična stališča. Mnogim od njih se kandidat François Fillon zdi dobra izbira, saj naj bi bil verodostojen, in sicer tudi pri vprašanjih morale. Nekaterim se zdi celo, da je bil edina pametna izbira. 

  • Darja Kocbek

    13. 12. 2016  |  Svet

    Pasti Trumpovega 1000 milijard dolarjev vrednega načrta investicij v infrastrukturo

    Nov predsednik ZDA Donald Trump je že v svojem prvem govoru po izvolitvi napovedal, da bo s 1000 milijard dolarjev vrednim investicijskim načrtom obnovil avtoceste, mostove, predore, letališča, šole, bolnišnice. Tako bo z ameriškim jeklom in delavci zagotovil ponoven razcvet ameriškega gospodarstva in vrnitev dobro plačanih delovnih mest v ZDA. Eno od ključnih vprašanj pri tem projektu pa je, kje bo zanj dobil denar.

  • Uredništvo

    12. 12. 2016  |  Politika

    Kako so se uresničile Mladinine napovedi

    V Mladini smo že junija 2014 napovedali, kaj se bo zgodilo. Temu priča takratna naslovnica Mladine in članek Boruta Mekina Kobilice prihajajo, ki si ga lahko preberete na tej povezavi. Naslovnico avtorja Tomaža Lavriča smo nato poustvarili za aktualno številko Mladine (49/2016). Napovedi so se torej uresničile. Edina razlika je bila v tem, da so posredniki s Heliosom zaslužili celo več, kot smo mislili. Naslovni članek Boruta Mekine iz aktualne številke si lahko preberete tu, prisluhnete pa lahko tudi vsakotedenskemu podkastu Radia Mladina, kjer je naš novinar v pogovoru pojasnil nekaj dejstev. 

  • Darja Kocbek

    12. 12. 2016  |  Svet

    S pozivom o prepovedi nošenja burk je Angela Merkel spremenila retoriko

    Nemška kanclerka Angela Merkel je na kongresu krščansko-demokratske stranke (CDU), na katerem so jo vnovič izvolili za predsednico, pozvala k prepovedi nošenja burk. »Polno zakrivanje mora biti prepovedano, kjer koli je to zakonito mogoče,« je dejala pred okoli 1000 delegati in požela navdušen aplavz. Nošenje burk bi prepovedala v šolah, na sodiščih in drugih javnih ustanovah. K splošni prepovedi nošenja burk ni mogla pozvati, ker bi bila takšna prepoved v neskladju z nemško ustavo oziroma njeno določbo o svobodi veroizpovedi.

  • VG, STA

    12. 12. 2016  |  Svet

    Skrajni desničar Wilders po obsodbi zaradi diskriminacije še bolj priljubljen

    V petek se je končalo sojenje nizozemskemu skrajno desničarskemu politiku Geertu Wildersu. Sodišče ga je spoznalo za krivega diskriminacije proti ljudem maroškega porekla, ki jo je Wilders izražal na predvolilnem shodu leta 2014, vendar pa dokazov, da so njegove besede spodbujale sovraštvo, ni bilo. Za oris, Wilders je na enem izmed shodov množico vprašal ali si želijo »manj ali več Maročanov v svojem mestu na Nizozemskem«. Prisotni so vzklikali, da si želijo manj Maročanov, Wilders pa je z nasmeškom odgovoril: »To bomo uredili.« 

  • IK, STA

    12. 12. 2016  |  Svet

    Italijanski predsednik za novega premierja izbral dosedanjega zunanjega ministra 

    Italijanski predsednik Sergio Mattarella je za novega predsednika vlade izbral dosedanjega zunanjega ministra Paola Gentilonija. 62-letni socialdemokrat bo zdaj oblikoval novo vlado, ki bo nadomestila vlado Mattea Renzija. Seznam ministrov naj bi predstavil že danes, o vladi pa naj bi parlament glasoval v sredo. Gentiloni je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA imenovanje Mattarelle sprejel pogojno; kot je povedal generalni sekretar predsednikovega urada Ugo Zappetti, bo najprej preveril, ali bo imel v parlamentu zadostno večino. Pred objavo novice o imenovanju se je Gentiloni pri Mattarelli mudil okoli 45 minut.