• Damjana Kolar

    7. 11. 2016  |  Kultura

    Liffe letos tudi v Celju in Novem mestu

    V Ljubljani in Mariboru ter letos prvič tudi v Celju in Novem mestu bo od 9. do 20. novembra potekal 27. ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, na katerem bodo predvajali več kot 100 celovečernih in 19 kratkometražnih filmov. Festival bo odprl film 11 minut, dinamična in igriva filmska sestavljanka številnih usod iz sodobne Varšave v režiji poljskega cineasta Jerzyja Skolimovskega, letošnjega prejemnika zlatega leva za življenjsko delo na beneškem filmskem festivalu. Režiserju se bodo poklonili tudi v sekciji Posvečeno, kjer bo na ogled sedem filmov.

  • Damjana Kolar

    5. 11. 2016  |  Kultura

    Prva predstava mednarodne platforme 1Space

    V Španskih borcih v Ljubljani bo 8. novembra ob 19.30 premiera gledališkega performansa z naslovom Pogovarjajmo se o seksu: Začetek vojne., ki se ukvarja s tem, kako verski in kulturni milje oblikujeta našo izkušnjo seksa, in obratno, kako lahko seks vpliva na našo kulturno in versko prepričanje. Avtorji predstave so priznani domači in tuji umetniki: Chuma Sopotela (JAR), Ahmed Tobasi (Palestina), Gregor Luštek (Slovenija), Borut Bučinel (Slovenija) in Davor Sanvincenti (Hrvaška), ki so se povezali v sklopu mednarodne platforme 1Space, ki združuje kulturne ustvarjalce iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda. 

  • IK

    4. 11. 2016  |  Svet

    Žižek bi volil Trumpa

    "Strah me je Donalda Trumpa, vendar mislim, da je resnična nevarnost Hillary Clinton," je za britanski Channel 4 News povedal slovenski filozof Slavoj Žižek in dodal bi, če bi bil ameriški državljan, raje volil Trumpa, saj se mu na prihajajočih ameriških predsedniških volitvah slednji zdi manj nevarna izbira. Med drugim je izpostavil, da se je strinjal s Trumpovo izjavo, ko je Bernie Sanders podprl Hillary Clinton. Ta se je glasila, da je to tako, kot bi nekdo iz Occupy Wall Street podprl Lehman Brothers. Žižek je napovedal, da se bosta morali v primeru zmage Donalda Trumpa obe stranki, demokratska in republikanska, vrniti k svojim temeljem in premisliti o svojem poslanstvu.

    Channel 4 News on Twitter

  • Izak Košir

    4. 11. 2016  |  Politika

    Sindikalist Štrukelj: Iz koga se norčuje minister Koprivnikar?

    "Z zlagano trditvijo, da naj bi sindikati vladi hoteli odvzeti pravico predlagati zakone, minister skuša prikriti dejstvo, da slovenska vlada nima namena spoštovati podpisanih pogodb," je svoje javno pismo začel sindikalist Branimir Štrukelj. Ministru očita, da se je zlagal, ko je izjavil: "Sindikati so zahtevali, da vlada pristane na pogoj, da nima možnosti niti predlagati spremembe, brez da sindikati s tem soglašajo." Štrukelj odgovarja, da sindikati javnega sektorja niso nikoli rekli kaj tako absurdnega. "Minister Koprivnikar si je to trditev izmislil, da bi prikril dejstvo, da vlada odstopa od podpisanega zagotovila o soglasju pri temeljnih vprašanjih plačnega sistema, ki ga je dala sindikatom javnega sektorja. Da bi prikril, da slovenska vlada, ki je svoj mandat nastopila z visokoletečimi obljubami o utrjevanju pravne države, o spoštovanju socialnega dialoga, nima namena spoštovati podpisanih pogodb, nam je pripisal zahtevo, ki žali zdravo pamet," poudarja Štrukelj.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 11. 2016  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Komu se smeji pod vlado SMC?

    Trdna odločenost vlade Mira Cerarja, da zniža obdavčitev najvišjih plač, sprosti cene pogonskih goriv, sprosti trg dimnikarskih in pogrebnih storitev in še bi lahko naštevali, izkazuje neko značilnost vladajoče stranke: da gre za stranko, katere vrh sestavljajo najprej podjetniki in predstavniki višjih dohodkovnih razredov, in da interesu prav te skupine ljudi vlada v svojih odločitvah tudi sledi. Vlada je pri tem prav neverjetno konsistentna. Od v uvodu naštetih odločitev namreč država ne bo imela nobene koristi, nasprotno, zaradi liberalizacije cen pogonskih goriv na avtocestah bo po vseh vladnih (!) analizah država pomembno izgubila pri trošarinah, korist bodo imeli le oba trgovca in pa nosilci franšiz. Prav tako država ne bo imela nobene koristi od znižanja obdavčitve najvišjih plač, korist gre neposredno spet prejemnikom teh plač in seveda podjetjem, ki bodo ob enakih stroških in nespremenjeni masi plač lahko zato dvignila plače najbolje plačanim. Kar v podjetniškem svetu pogosto pomeni, da si bodo dohodke bistveno povišali predvsem lastniki in direktorji v eni osebi. Ukrep, ki je bil namenjen v prvi vrsti tej kategoriji zaposlenih, bodo seveda občutili vsi prejemniki višjih plač.

  • 4. 11. 2016  |  Politika

    Staš Zgonik o nesmiselni liberalizaciji cen goriva

    Pogovor je nastal na podlagi članka Bencinska norost>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/291389414&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Damjana Kolar

    4. 11. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

  • Uredništvo 

    3. 11. 2016  |  Politika

    Janša izgubil tožbo tudi proti Eugeniji Carl

    Predsednik stranke SDS Janez Janša je izgubil tožbo tudi proti drugi tožeči novinarki. Slednja je namreč danes dobila obvestilo okrajnega sodišča v Velenju, ki je v zamudni odškodninski sodbi zapisalo, da mora Janša novinarki TV Slovenija Eugeniji Car plačati 6.000 evrov odškodnine. In sicer v roku 15. dni pod izvršbo. Poleg tega bo moral vodja največje opozicijske stranke novinarki, ki jo je prek Twitterja žalil z zapisi, povrniti tudi pravdne stroške v višini dobrih 500 evrov. Pred kratkim je enako sodbo proti Janši dobila tudi druga tožeča v zadevi Mojca Pašek Šetinc, prav tako novinarka nacionalne televizije. Sodišče je zamudno sodbo izdalo, ker Janša pošte prvotne sodbe ni prevzel, prav tako pa mu je vročevalec ni uspel vročiti. Sodišče se sicer v vsebino ni spuščalo, kljub temu pa je v zamudni sodbi sklenilo, da so tovrstni zapisi že sami po sebi žalitev, presegajo polje svobode govora in so novinarki povzročile nepopravljivo škodo. 

  • Borut Mekina

    3. 11. 2016  |  Politika

    Zakaj je Slovenija cerkvi vrnila gozdove, če ti dejansko niso bili cerkveni?

    Cerkvi smo podarili gozdove, čeprav ni bila upravičena do njih. Zdaj želi še odškodnino, ker jih ni dobila dovolj hitro. Iz česa izhaja ta aroganca? V Mladini objavljamo pogodbo, ki smo jo pridobili iz Arhiva Slovenije in na podlagi katere je cerkev z dovoljenjem tedanjega papeža Pija IX. omenjene gozdove, z Blejskim otokom vred, pred več kot 150 leti prodala. Pogodba je sicer v strokovnih krogih znana, a še nikoli ni bila objavljena. Pomembna je predvsem zato, ker že od vsega začetka slovenske osamosvojitve odpira vprašanje, na katero ni pravega odgovora: Zakaj je pravzaprav Slovenija v postopku denacionalizacije te gozdove cerkvi vrnila, če ti dejansko niso bili cerkveni? Večina ostalih držav je takšno premoženje fevdalnega izvora upravičeno, zaradi spremenjenih oblastnih razmerij, podržavila, briksenška škofija pa ga je celo prodala. S kakšnim opravičilom lahko danes cerkev zahteva od države še desetine milijonov evrov odškodnine za neuporabo teh gozdov po letu 1991?

  • Damjana Kolar

    3. 11. 2016  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Izbor dogodkov od 3. do 5. novembra.

  • Staš Zgonik

    3. 11. 2016  |  Družba

    Novi postopki v oglaševanju ogrožajo neodvisnost in verodostojnost novinarstva

    Oglasov, ki prek spleta in tradicionalnih medijev prežijo na morebitnega potrošnika, še nikoli v zgodovini ni bilo toliko kot zdaj. A iznašli smo načine, kako se jim čim učinkoviteje izogibati. Daljinec in funkcija ogleda z odlogom sta učinkoviti orožji v boju proti televizijskim oglasnim blokom. Aplikacije za onemogočanje oglasov delajo sive lase oglaševalcem na spletu. Zmanjševanje naklad in evolucijsko pridobljena sposobnost za podzavestno krmiljeno prezrtje oglasov zmanjšujeta doseg teh v tiskanih medijih. Med ljudmi in oglasi poteka nenehen boj. Ljudje sčasoma razvijemo odpornost proti vsaki vrsti oglaševanja, zato morajo oglaševalci uporabljati vedno nove strategije za vdor oglasov v naše možgane. In te strategije so vse spornejše.

  • Darja Kocbek

    2. 11. 2016  |  Svet

    Potrošniki črne propagande

    Veliko je bilo zgražanje, ko so Američani in Britanci med drugo zalivsko vojno leta 1991 informacije cenzurirali tako, da mediji niso mogli objaviti niti ene fotografije žrtev te vojne. Od takrat se je veliko spremenilo. Število medijskih kanalov, prek katerih dobivamo informacije z vojnih območij, se je v zadnjih 25 letih zelo povečalo. Takšna cenzura kot leta 1991 danes ni več mogoča. Televizijsko sliko je mogoče pošiljati po satelitu. Slike arabske TV Al Džazira o vojni v Afganistanu so povsod po svetu na voljo od leta 2001, med vojno v Iraku leta 2003 je bila prestolnica Bagdad polna tujih poročevalcev, v die Zeit piše profesor Kai Hafez.

  • Uredništvo

    2. 11. 2016  |  Svet

    Uber odgovarja: V Sloveniji ne bo tako

    Na članek Uber izgubil sodno bitko, delavcem plačani dopust, bolniška in minimalna plača se je odzvala slovenska podružnica podjetja Uber. V slednji poudarjajo, da odločitev londonskega sodišča nima nobene povezave s statusom Uberjevih partnerjev v drugih evropskih državah: "Uber ponuja različne storitve na različnih tržiščih, saj je zakonodaja različna od države do države. Uberjevi partnerji v Sloveniji bodo lahko v vsakem primeru zgolj podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo nosilci licence za prevoz potnikov. V skladu z zakonom bodo morali biti vozniki bodisi zaposleni pri prevoznem podjetju ali pa samozaposleni, v kolikor bodo kot samostojni podjetniki pridobili licenco za prevoz potnikov."

  • Grega Repovž

    1. 11. 2016  |  Politika

    Bo dovolj sprava, ali bi še prepoved splava?

    »Smo žrtve komunistične revolucije. Nekateri neposredno, saj jim je revolucija vzela starše ali stare starše, strice ali tete, brate ali sestre. Nekaterim je vzela pravice: do lastnine, do šolanja, do prostega gibanja, do poklica, do dela. Vsem je vzela pravico do svobode in svobodnega mišljenja, do svobodnega govora in pisanja, do enakopravnosti v družbi in pred državo. V nas je vsadila strah pred jasno in iskreno besedo. Učila je naše otroke, naše sosede, naše sodržavljane, da smo obsojeni na življenje poražencev na napačni strani zgodovine. Vsega tega naj ne bi znali sprejeti kot logično posledico upora zmagovalcem. Opredeljuje nas žalost, saj se zbiramo, da bi skupaj objokovali elito, ki jo je revolucija pobila. Opredeljuje nas prizadetost, da ni bila dovolj le smrt elite, ampak zahteva po njenem izbrisu iz narodove zavesti. Opredeljuje nas zgražanje, da po popolnem propadu komunizma naš narod ne čuti potrebe, da bi storjen zločin priznal, revolucijo obsodil in obžaloval. Opredeljuje nas upanje, da naše slovesnosti in prizadevanja odpirajo oči našemu narodu, da spozna krivico, ki jo trpimo, in jo ustrezno popravi.« To so besede Petra Sušnika, predsednika Nove slovenske zaveze, odkrito domobranske organizacije, primerljive s podobnimi političnimi organizacijami po Balkanu, ki na enak način slavijo ustaše in četnike, torej kolaborante s fašističnim in nato nacističnim režimom v času druge svetovne vojne. A obstoj in toleriranje tovrstnih organizacij sta značilnost postkomunističnega sveta. V Nemčiji česa takšnega ne boste videli. Ker je prepovedano in kaznivo. A Evropa je v tem raznolika. V Italiji na primer odkrita fašistična stališča niso prepovedana niti nenavadna.

  • Staš Zgonik

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Družba

    Umiranje po slovensko

    Gospod Emil je star 92 let. Ne more več iz postelje. Ve, da ne bo več dolgo živel. Rak na črevesju s številnimi zasevki je neozdravljiv. Leži na paliativni enoti negovalnega oddelka Klinike Golnik. Raje bi bil doma, a se, kot pravi, žrtvuje, saj ne želi obremenjevati svoje žene, ki ne zmore več skrbeti zanj. Ko govori o domu in ženi, se mu oči orosijo, obenem pa v solzah pove, da tako lepo, kot ga je sprejelo medicinsko osebje na Golniku, ni bil sprejet še nikjer. Gospoda Emila ne zdravijo, ker mu ne morejo več pomagati. Namesto tega mu vsakršno težavo, naj bo to zaprtje, slabost, pomanjkanje apetita, bolečine, težka sapa ali drugo, karseda olajšajo. Preden je prišel na Golnik, so ga mučile hude bolečine. Zdaj, pravi, so več kot znosne. Psihično se je pomiril in tudi žena se zmore odkrito pogovarjati, brez izogibanja temi o bližnji smrti.

  • Darja Kocbek

    31. 10. 2016  |  Družba

    Živimo v času strašne brutalnosti, brezbrižni smo do podob trpljenja drugih

    Francija se je odločila porušiti begunsko taborišče v Calaisu, imenovano džungla, v katerem je živelo med 6000 in 8000 ljudi. To so ljudje, ki želijo najti novo življenje. Tisti, ki jih niso premestili v begunske centre, ležijo ob cesti kot bube v upanju, da se bodo prebudili v drugačnem svetu. Nekateri zaviti v odeje sedijo na pločnikih, polnih smeti. Tudi oni so smeti za tiste, ki so v zadnjih tednih za begunske otroke zahtevali zobozdravstvene preglede, da bi lahko določili, koliko so res stari. Vprašanje je, koliko so stari ljudje v Calaisu, so otroci, mladostniki ali odrasli? Se lahko strinjamo vsaj o tem, da so ljudje, tako kot mi, v Guardianu piše Jonathan Jones.

  • Jure Trampuš

    31. 10. 2016  |  Politika

    Intervju: Dr. Spomenka Hribar, borka za spravo

    Dr. Spomenka Hribar ne mara, če ji kdo reče, da je slovenska Antigona. »Sem živa ženska,« pravi, »ne pa literarni lik.« Tako ji pravijo, ker se že desetletja ukvarja z vprašanjem, kakšen naj bo odnos Slovenije, njene družbe, kulture do povojnih pobojev, kolaboracije, revolucionarnega nasilja, Črne roke … ukvarja se tudi z vprašanjem, zakaj se delitve iz druge svetovne vojne prenašajo tudi v moderni čas. Kdo je kriv? Zakaj politika podžiga sovraštvo?

  • Marjan Horvat

    31. 10. 2016  |  Družba

    Fantje in dekleta se lahko ukvarjajo s stvarmi, ki jih veselijo, ne glede na spol

    Otroška slikanica Rozagroza in Plavalava je premišljen, duhovit, poučen in predvsem kritičen prikaz vzgajanja otrok v stereotipne družbene vloge, določene s spolom. Pripoveduje o dvojčkih Neži in Anžetu, njunih starših in vsiljevanju ideologije modre in roza barve, ki otrokom že od rojstva oži svet odraščanja, saj svet modrega določa, kaj je primerno za fante, roza pa, kaj je primerno za deklice. Dva svetova pri vzgoji otrok sta v sodobni družbi ločena z ostrimi mejami, zamejena sta z družbenimi stereotipi, prehajanje med njima pa je družbeno nezaželeno, tako rekoč prepovedano.

  • Staš Zgonik

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Rakava dežela

    Avgusta leta 1938 so v prvo nadstropje jugovzhodnega trakta šentpetrske vojašnice v Ljubljani pripeljali 28 bolniških postelj in rentgenske aparate. Uredili so operacijsko sobo in ambulanto, na podstrešju pa namestili laboratorije za diagnostične preiskave in poskuse na živalih. Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, predhodnik današnjega Onkološkega inštituta, je čakal na prve bolnike z rakom. V njem je delalo pet zdravnikov, vseh zaposlenih je bilo 24. »Uslužbenci, ki so bili v inštitutu že ob začetku, nam pripovedujejo, kako je v prvem času vse osebje s strahom pričakovalo, ali bodo prišli bolniki v inštitut ali ne, ali bo ideja posebnega zavoda za raka uspela ali ne,« je leta 1963 v radijski oddaji ob 25-letnici inštituta razlagala onkologinja prof. dr. Božena Ravnihar. »No, danes je stanje v tem pogledu prav obratno: vse osebje s strahom pričakuje še večji naval bolnikov in zaradi prostorske stiske v kratkem verjetno ne bo več mogoče nuditi vsem bolnikom pravočasnega zdravljenja; vse postelje so zasedene, ravno tako ležišča, ki so na tleh.« Pa je bilo postelj takrat že 150, zdravnikov pa 27. »Takemu stanju se ne bomo čudili, če pogledamo, kaj nam kažejo statistični podatki: v letu 1950 je bilo v Sloveniji 1670 novo ugotovljenih primerov raka, v letu 1960 pa že 3400; v tem letu je umrlo zaradi raka 2270 oseb. Obolevnost za rakom se je torej pri nas v desetih letih podvojila.«

  • IK

    29. 10. 2016  |  Svet

    Uber izgubil sodno bitko, delavcem plačani dopust, bolniška in minimalna plača

    Medtem ko slovenska vlada razmišlja, kako ustreči družbi Uber s spremembo zakodaje, ki bi omogočila popolno prekarizacijo prevozov, gre Velika Britanija, sicer srčika neoliberalnega kapitalizma, v drugo smer. Ameriško podjetje Uber je namreč na Otoku izgubilo sodni spor glede pravic, ki jih mora zagotavljati svojim voznikom. Delavsko sodišče v osrednjem Londonu je razsodilo v prid dvema voznikoma, ki sta terjala plačilo za dopust in bolniško odsotnost ter minimalno plačo.

  • Ko gostje začnejo govoriti neumnosti, se je treba na nacionalki le uleči na mizo in izvesti performans

    Nedeljsko TV oddajo na nacionalni televiziji Vikend paket vodita nacionalkin »taksist« Jože Robežnik in trenutno najmanj moteča voditeljica Bernarda Žarn. Biti najmanj moteč je danes močna pogajalska karta v tej instituciji. Oddaja se začne s tako imenovanim Komentatorskim kotičkom, torej precej politično za razvedrilno oddajo. Za kaj pravzaprav gre? Tri slavne (ali polslavne) osebnosti posedijo za mizo in Jože jim predvaja posnetke aktualnih dogodkov preteklega tedna, oni pa jih komentirajo. Gostje Vikend paketa sicer niso nikakršni strokovnjaki, zato bolj streljajo osle, se smejijo, skušajo biti duhoviti, kar jim le redkokdaj uspe, in zasmehujejo politike, o katerih nimajo pojma. Ja, kot smo v zadnjem času že nekajkrat ugotovili, je nacionalka res postala prvakinja v gostovanju nestrokovnih komentatorjev. Tako so za komentatorsko mizo v prvi oktobrski oddaji sedeli do ušes nasmejana pevka Nuška Drašček, ki svoje podpore stranki SDS nikoli ni skrivala, Fredi Miler, pozabljeni »one hit wonder«, ki so ga potegnili iz naftalina, ter Juš Milčinski, improvizator in igralec v novi oddaji Osvežilna fronta. Gostje so nato »predebatirali« nekaj pripravljenih in iz konteksta vzetih posnetkov iz parlamenta, kjer so svoji inteligenci naredili več škode kot koristi. A krivi pravzaprav niso gostje, kljub kalibru, saj jih voditelj v butasto komentiranje pravzaprav (pri)sili, kriv je pač format rubrike.

  • Damjana Kolar

    29. 10. 2016  |  Kultura

    Konstrukcija izmišljene realnosti

    V Mali galeriji Cankarjevega doma Ljubljana bo od 3. novembra do 11. decembra na ogled fotografska razstava Igorja Ilića z naslovom Nova stvarnost. Za svoj raziskovalni prikaz konstrukcije resničnosti skozi medij fotografije se je avtor za izhodišče gradnje odločil izdelati set znanstvenofantastičnega filma, ki vsebuje veliko različnih efektov, katerih namen je ustvarjanje novih resničnosti. Fotografije filmskih ustvarjalcev, ki uporabljajo različne pripomočke, razkrivajo njihovo brezbrižnost do manipuliranja z resnico oz. ustvarjajo nove.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Moč slabega spomina

    Evropska politika – tako na ravni unije kot držav – je bila šokirana, ko so 24. junija letos Britanci izglasovali odločitev, da zapustijo unijo. Sledili so intervjuji in analize vodilnih evropskih politikov, da je to sporočilo Britancev hkrati tudi opozorilo in obveza, da mora evropska politika bolj prisluhniti državljanom evropskih držav, da mora začeti slediti njihovim interesom, uvideti, da je to najprej unija, katere namen je blaginja državljanov, ki v njej živijo. Da, razumeli smo, ljudje imajo občutek, da evropska birokracija naprej sledi interesom same birokracije, potem mednarodnih korporacij, državljani evropskih držav pa pridejo šele na koncu. Kesanje na kesanje. Poklapani so hodili po Evropi vodilni evropski politiki, se posipali s pepelom, predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz sta govorila o zgodovinski odgovornosti do državljanov Evrope, da jim povrnejo zaupanje v Evropo.

  • 28. 10. 2016  |  Politika

    Borut Mekina o tem, da je hrane za lačne otroke dovolj, sočutja pa premalo

    Pogovor je nastal na podlagi članka Ali naj jedo potico>>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/290300303&color=ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Borut Mekina

    28. 10. 2016  |  Mladina 43  |  Politika

    Ali naj jedo potico?

    Obrambno ministrstvo bo v naslednjih dveh letih kupilo 120 kosov domnevno nujno potrebnega ročnega protioklepnega orožja, »z učinkovitim dosegom do 1000 metrov«. To nas bo stalo 4,8 milijona evrov, kažejo proračunski dokumenti, o katerih pravkar razpravljajo poslanci. Kupili bodo tudi 88 vojaških terenskih vozil za 3,4 milijona evrov. Kupili bodo za 12 milijonov evrov »vojnih sredstev za izgradnjo bataljonskih skupin«. Kupili bodo novo, še večje brezpilotno letalo za 303 tisočake. V Natovo letališče Cerklje bodo vložili še dodatne tri milijone. In za naslednja tri leta poslali 45 vojakov v Litvo, na Natovo misijo zastraševanja Rusije, kar nas bo stalo 12 milijonov evrov. O teh 12 milijonih evrov ni nihče razpravljal v parlamentu. Pravzaprav je država o teh 12 milijonih evrov parlament obvestila šele po tem, ko je denar zavezništvu že obljubila.

  • Komu zvoni?

    Pričakovanja velikih bitk vedno spodbudijo potrebo po veličastnih besedah, da lahko reke črnila izdolbejo globoke struge, po katerih nato stečejo hudourniki krvi. Črnilo je vsekakor pomembnejše od krvi; trajno je. Kri slehernikov ponikne v tla, žrtvovanje vojakov v pozabo, veliki govori in slogani, prepisani in ponavljani, pa odmevajo skozi zgodovino. Vojaški in politični voditelji dobro razumejo to logiko in mediji ji vdano sledijo. Bitka za osvoboditev Mosula iz krempljev fanatične Islamske države je še eden izmed takšnih primerov. Nekateri zahodni mediji so jo poimenovali »mati vseh bitk«. A te besede hitro izgubijo pompoznost, ko se spomnimo, da jih je leta 1990 izrekel nekdanji iraški diktator Sadam Husein. Pred začetkom prve zalivske vojne je ljudstvu obljubil, da bo spopad z ameriško vojsko »mati vseh bitk«. Imel je prav, ta vojna je rodila vse naslednje.

  • Damjana Kolar

    28. 10. 2016  |  Kultura

    REJVikend

    Izbor elektronskih dogodkov od  28. do 31. oktobra.

  • Uredništvo

    27. 10. 2016  |  Politika

    Sodišče: Janša mora novinarki plačati 6.500 evrov, kot kaže bo moral enako vsoto odšteti tudi drugi

    Okrajno sodišče v Velenju je v zamudni odškodninski sodbi zapisalo, da mora predsednik stranke SDS Janez Janša novinarki TV Slovenija Mojci Pašek Šetinc plačati 6.000 evrov odškodnine. In sicer v roku 15. dni pod izvršbo. Poleg tega bo moral vodja največje opozicijske stranke novinarki, ki jo je prek Twitterja žalil z zapisi, povrniti tudi pravdne stroške v višini dobrih 500 evrov. Druga tožnica v tej zadevi, novinarka nacionalne televizije Eugenija Carl, na sodbo še čaka, vendar glede na okoliščine in identično situacijo, se tudi njej obeta odškodnina v višini 6.000 evrov. Carlova naj bi sodbo prejela v naslednjih dneh. Janša ima nato od prejema pisnega odpravka 15 dni časa, da se zoper tožbo pritoži. Sodišče je zamudno sodbo izdalo, ker Janša pošte prvotne sodbe ni prevzel, prav tako pa mu je vročevalec ni uspel vročiti. Sodišče se sicer v vsebino ni spuščalo, kljub temu pa je v zamudni sodbi sklenilo, da so tovrstni zapisi že sami po sebi žalitev, presegajo polje svobode govora in so novinarki povzročile nepopravljivo škodo.