• DK, STA

    11. 3. 2020  |  Kultura

    Dražba predmetov skupine The Beatles

    V avkcijski hiši Julien's so za 10. april napovedali dražbo predmetov članov skupine The Beatles. Na dražbi, ki bo potekala v prostorih newyorškega Hard Rock Cafeja, bodo kitare in drugi instrumenti, redke vinilne plošče ter nekaj podpisanih predmetov, piše na spletni strani avkcijske hiše. 

  • IK, STA

    10. 3. 2020  |  Politika

    Ponovna ustavna presoja zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo?

    V Levici želijo v ustavno presojo znova vložiti zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki dostop do tovrstnih postopkov omejuje le na pare. Za vložitev zahteve potrebujejo vsaj 30 poslanskih podpisov, zato so se za sopodpis obrnili na poslanske skupine LMŠ, SD in SAB.

  • Danes je nov dan

    10. 3. 2020  |  Družba

    Kašljate? Če boste upoštevali priporočila WHO, je to dobro za okolje.

    Panika, ki se skupaj z novim koronavirusom širi po svetu, je po eni strani dobrodošla medijska zastranitev od pomembnih tem. Pri nas tako poslanci, medtem ko je fokus javnosti na zgaranih infektologinjah in odstopljenem zdravstvenem ministru, ustoličujejo gargamelovsko vlado. Po drugi strani pa ideološki aparat države skuša paniko obvladovati, saj ga skrbi za gospodarstvo.

  • Uredništvo

    10. 3. 2020  |  Družba

    »Socializem je ženske na pravi način osvobajal«

    "Slovenske ženske so bile kvalitetne ženske. Ta popljuvani socializem je imel tudi dobre lastnosti. Ženske je na pravi način osvobajal, jih nagnal delat tisto, kar delajo moški, samoupravljat in gradit socializem. To so bile naloge, za katere si potreboval nekaj znanja."

  • DK, STA

    10. 3. 2020  |  Kultura

    Hrvati bodo s porinom nagradili Boba Geldofa

    Ustanovitelj skupin The Boomtown Rats in Band Aid ter organizator koncerta Live Aid Bob Geldof bo dobil hrvaško glasbeno nagrado porin za posebne dosežke v glasbi. Kipec porina bodo Geldofu izročili pred koncertom The Boomtown Rats, ki bo 14. marca v Zagrebu.

  • IK, STA

    9. 3. 2020  |  Politika

    Slovenija skoraj milijardo evrov za blažitev posledic koronavirusa

    Strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje je na današnjem sestanku pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku opredelil ukrepe za zmanjšanje posledic izbruha novega koronavirusa na gospodarstvo. Namen je zmanjšati škodo, ki jo bodo podjetja nedvomno utrpela, vredni pa so 998 milijonov evrov, je povedal Počivalšek.

  • »Če upoštevava vsa načela higiene, potem se lahko rokujeva«

    »Hvala, gospod Šarec, za te odgovore. Ali se morda lahko rokujeva?«

  • IK, STA

    9. 3. 2020  |  Politika

    SDS podpora zrasla

    V anketi Mediane za Delo je na vprašanje, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile parlamentarne volitve jutri, 19,6 odstotka sodelujočih odgovorilo, da SDS. Podpora SDS se povečuje, prejšnji mesec bi jo volilo 18,2 odstotka, LMŠ pa se podpora znižuje, obkrožilo bi jo 13,8 odstotka vprašanih, februarja 16,6 odstotka, piše Delo.

  • IK, STA

    9. 3. 2020  |  Politika

    Janševi kandidati za ministre se bodo predstavili ta teden

    V tednu, ki prihaja, se bodo kandidati za ministre vlade Janeza Janše predstavili pred pristojnimi parlamentarnimi delovnimi telesi. Največji interes vlada za predstavitve manj znanih kandidatov, denimo Boštjana Koritnika, Helene Jaklitsch ter Janeza Ciglerja Kralja.

  • IK, STA

    8. 3. 2020  |  Družba

    »V Sloveniji še zdaleč nimamo epidemije koronavirusa in upamo, da jo bomo preprečili«

    Slovenija še zdaleč nima epidemije koronavirusa, je na današnji novinarski konferenci na vladi poudarila direktorica NIJZ Nina Pirnat, ki upa, da jo bo z uvedenimi ukrepi mogoče preprečili. Glede pozivov k zapiranju šol je poudarila, da bi bil to v tem trenutku nesorazmeren ukrep in da je tudi v večini sosed še vedno glavni ukrep higiena rok.

  • Uredništvo

    9. 3. 2020  |  Družba

    »Ženska je muza ali pa neumna baba, v obeh primerih razumljena kot drugorazredna«

    "Žensko se ali glorificira in vzdiguje ali zatira in zaničuje. Je muza, vredna občudovanja, ali pa "neumna baba". Gre pa za dve plati istega kovanca, v enem ali drugem primeru je razumljena kot drugorazredna."

  • DK, STA

    9. 3. 2020  |  Kultura

    Skupna razstava Schieleja in Hundertwasserja

    Leopoldov muzej na Dunaju je ob 130. obletnici rojstva slikarja Egona Schieleja in 20. obletnici smrti umetnika Friedensreicha Hundertwasserja odprl razstavo Hundertwasser - Schiele, kjer so prvič skupaj predstavljena dela obeh avstrijskih umetnikov. Razstava ponuja dialog med ustvarjalcema, ki se sicer nista nikoli srečala.

  • Maja Novak

    Maja Novak

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Ihta

    Sem komunajzarka rdeča in ne maram vampov, nisem pa ljudožerka

    Začnimo z novico, brez katere se ne smejo začeti nobena poročila, noben dnevni pregled tiska, noben povzetek tedenskega dogajanja, nobena maša, noben obrok v pošteni krščanski družini, ki pred jedjo moli: Luka Dončić je na tekmi skočil tri dvojne aksle, dva trojna ritbergerja, štiri trojne lutze in napravil dve pirueti.

  • Lara Paukovič

    9. 3. 2020  |  Kultura

    Kako močna je sestrska ljubezen?

    Sestri, a tako različni. Sarah je umirjena in preudarna, Jess ves čas »on the go«. Sarah dela v pisarni, Jess je opravljala kopico začasnih del in se nikjer preveč briljantno odrezala. Jess je pretirano zgovorna, tudi ko ni treba, Sarah iz sebe spravi komaj kaj. Jess je od nekdaj preveč pila, se zapletala v težave in pobegnila od doma, ko je njuna mama zbolela, Sarah je predano skrbela za mamo, ji kuhala in brala. Jess je nesramna in egoistična, Sarah uvidevna in požrtvovalna. Vseeno je sestrska ljubezen brezpogojna – Sarah do sestre goji nežna čustva navezanosti, ki so še vedno prisotna, ko se Jess po dvanajstih letih odsotnosti brez pojasnila prikaže pred njenimi vrati. V drami Simona Longmana Koščki svetlobe, ki bo 12. marca premierno uprizorjena na malem odru Mestnega gledališča ljubljanskega, se sestri, ki ju igrata Ajda Smrekar in Lena Hribar, v eni deževni noči spopadeta z duhovi preteklosti in poskušata vzpostaviti izgubljeno bližino.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kolumna

    Janša, tretjič

    Slovenija čaka na koronavirus in novo vlado. Obojega se bojimo, oboje je motnja. Nacije ne bo ugonobila, jo pa lahko spravi v resne težave.

  • Uredništvo

    9. 3. 2020  |  Kultura

    Vdove in pankrt

    V Cankarjevem domu v Ljubljani bo od 9. marca do 7. aprila na ogled skupinska razstava novega vala oblikovalcev vidnih sporočil z naslovom Vdove in pankrt, na kateri se predstavlja šest vidnejših predstavnikov nove generacije oblikovalcev, diplomantov Oddelka za oblikovanje na ALUO: Ajda Bevc, Petra Bukovinski, Hana Jesih, Maša Majce Mesarič, Ajda Schmidt in Jan Virant. Kurator razstave: Radovan Jenko

  • IK, STA

    8. 3. 2020  |  Svet

    Večina ima še vedno predsodke do žensk, v Sloveniji je takšnih skoraj 60 odstotkov

    Ob mednarodnem dnevu žensk so Združeni narodi objavili raziskavo, iz katere je razvidno, da ima velika večina svetovnega prebivalstva, oba spola, predsodke do žensk. Raziskavo je Program ZN za razvoj (UNDP) opravil v 75 državah, tudi Sloveniji, ki predstavljajo 80 odstotkov svetovnega prebivalstva.

  • Odprimo vrata Križank

    V zadnjem času je bilo o ljubljanskih Križankah rečenega in napisanega že veliko. Nam, mladim prebivalcem mesta Ljubljane in študentom, se zdi, da je bilo premalo poudarka posvečenega premisleku o razširitvi dejavnosti različnih uporabnikov znotraj Križank in njihovi ureditvi v kulturno in izobraževalno javno prizorišče, kot je to v petdesetih letih 20. stoletja idejno zasnoval in udejanjil naš največji arhitekt in profesor Jože Plečnik. Takšna zamisel je še danes kakovostna posebnost celo na evropski ravni. Pomemben del Plečnikove zamisli sta delovanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) in Festivala Ljubljana, dveh izjemo priznanih institucij.

  • Uredništvo

    8. 3. 2020  |  Družba

    »Ni vsak, ki prinaša rože, vaš zaveznik«

    "Enakopravnost je navidezna. Tudi v času trenda spolne nebinarnosti ostaja razprava, ali sploh še potrebujemo osmi marec, nesmiselna in ponižujoča. Potrebujemo ga in ostati mora točno to, kar je. Mednarodni dan žensk. Tudi kot klicaj, da je bilo skoraj včeraj, ko ženske niso smele voliti, imeti bančnih računov in izobrazbe. Kot opomnik, da je na vodilnih mestih danes še vedno drastično manj žensk kot moških, da je treba enakopravnost še vedno umetno ohranjati s kvotami, da ženske statistično še vedno zaslužijo manj in da feminizacija nekega poklica pomeni njegovo razvrednotenje. Še zmeraj se ženske pri opravljanju svojega dela prevečkrat srečujejo s šovinističnimi opazkami nepotešenih slinavcev. Debeli moški je še vedno uživač, debela ženska pa zgolj zanemarjena. Samski moški je lovec, samska ženska pa luzerka ali kurba. Osmi marec potrebujemo kot opomnik, kako nevarna je človeška neumnost, nagnjena k ločevanju, obsojanju, etiketiranju in zasužnjevanju v lastnih vrstah. Pogosto pod krinko dobronamernega branjenja tradicionalnih vrednot. Ni vsak, ki prinaša rože, vaš zaveznik."

  • Uredništvo

    8. 3. 2020  |  Kultura

    Vprašanje spolne (ne)enakosti

    V TAM_TAMovi Ulični galeriji na Vegovi v Ljubljani bodo 10. marca ob 17.00 odprli razstavo #VsakDan8Marec. Gre za izobraževalni projekt, ki ga Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk ob mednarodnem dnevu žensk že vrsto let pripravlja za učiteljice in učitelje, mladinske delavke in delavce, starše in vse, ki želijo v dialogu z mladimi nasloviti vprašanje spolne (ne)enakosti.

  • IK, STA

    7. 3. 2020  |  Družba

    V Sloveniji prepoved prireditev v zaprtih prostorih z več kot 500 ljudmi

    Minister za zdravje Aleš Šabeder je izdal odredbo, da se prepove zbiranje ljudi na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 500 ljudi. Prepoved velja, dokler ne preneha nevarnost širjenja bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus. Tako piše v odredbi, objavljeni v uradnem listu.

  • DK, STA

    8. 3. 2020  |  Kultura

    Amy Winehouse na pločniku slavnih

    Britanska pevka Amy Winehouse je na londonskem glasbenem pločniku slavnih, ki je nastal po vzoru hollywoodskega, dobila granitno obeležje. Njeno ime je vgravirano na obeležju v londonskem okrožju Camden, kjer je pevka živela. Po besedah njenega očeta Mitcha je zdaj postala del Camdena, ki ga je imela nadvse rada.

  • Uredništvo

    8. 3. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #7

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih.

  • Uredništvo

    7. 3. 2020  |  Družba

    Varuh človekovih pravic poziva k odpravi vsakršne diskriminacije, neenakosti in neenakopravnosti 

    Ob mednarodnem dnevu žensk, ki ga praznujemo 8. marca, varuh človekovih pravic Peter Svetina poziva k odpravi vsakršne diskriminacije, neenakosti in neenakopravnosti na podlagi spola. Čeprav sta se vloga in družbeni položaj žensk skozi zgodovino bistveno spremenila in se njihov položaj na globalni ravni izboljšuje, pa v povprečju še vedno niso enakopravne z moškimi. »Poklicna segregacija, dohodkovne neenakosti, nasilje nad ženskami, je le nekaj izzivov, ki jih moramo učinkoviteje nasloviti,« poudarja Peter Svetina in apelira, da s svojimi dejanji, vsak na svojem področju, prispevamo k ustvarjanju družbe enakosti za vse.

  • Uredništvo

    7. 3. 2020  |  Družba

    Bojan Emeršič: »Moja izjava ni pretirano ostra, moj pogled na erotiko je normalen«

    "Izjava ni pretirano ostra, moj pogled na erotiko je normalen. Zdi se mi prav, da nekdo ljudi opozarja na kulturo govora in na to, da se ne diskriminira in žali, kljub temu pa se mi zdi, da mora obstajati okvir, v katerega se te stvari postavi. Erotiko ne moreš zaviti v vato korektnosti, je zelo širok pojem in temelji na različnosti spolov in karakterjev. Ravno ta različnost je v bistvu edini sprožilec erotike. Če ni nasprotja, ni erotike. Če to govorijo normalni ljudje, kot sem jaz, in poskušajo ne užaliti nekoga, je to drugače, kot če to govorijo deviantneži. Jaz imam normalno življenje, spolnost in sporazumno druženje. Če izhajamo iz tega, ne morem biti žaljiv. Jaz govorim o zdravi erotiki, če kdo to razume drugače, izhaja iz drugega okvirja kot jaz."

  • Uredništvo

    7. 3. 2020  |  Kultura

    »Omenite Romu romantično predstavo o tem, kako živijo v stiku z naravo, pa se vam bo smejal«

    "Omenite samo kakemu Romu romantično predstavo o tem, kako živijo v stiku z naravo, pa se vam bo smejal. "V stiku z naravo" pomeni, da v 21. stoletju v Medžimurju živijo v zgradbah brez plina, brez vode, brez elektrike in ogrevanja. To ni romantika in ne želijo si tako živeti. Kot družba moramo poskrbeti, da bodo dobili infrastrukturo. V hrvaških medijih sem pogosto opozarjal, da ne moremo pričakovati, da bo otrok, ki odrašča v takih okoliščinah, prav veliko razmišljal o domači nalogi in o tem, v katero srednjo šolo se bo vpisal. Razmišlja o tem, kje bo našel drva, da se bodo malo ogreli, ali pa hrano zase in za svoje brate. Neumno je tudi misliti, da Romi živijo samo z romsko glasbo: večina posluša izključno srbske narodnjake."

  • Borut Mekina

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Mahnič nasprotuje naborništvu

    Eden izmed tistih v SDS, ki so najbolj zagreti za ponovno uvedbo naborništva, je poslanec Žan Mahnič. Čeprav sam (še) ni izkusil vseh sladkosti vojaškega življenja – budnice ob 4.30, sklec na mokrem asfaltu ob 5.00 in potem pozornega čakanja v pripravljenosti na sovražnika do 18.00, ko sledi večerja – je prepričan, da slovenski fantje (morda tudi kakšno dekle) to potrebujejo. »Naborništvo pomeni odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja, krepitev narodne zavesti in boljše psihofizično stanje državljanov in državljank,« je povedal januarja ob predstavitvi zakona o ponovni uvedbi naborništva, ki so ga v stranki v preteklosti seveda omenjali skupaj s tako imenovanimi migrantskimi grožnjami.

  • Vasja Jager  |  Ilustracija: Josip Visarijonovič

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Politika

    Biografija: Zdravko Počivalšek, kača s Cerarjevih prsi, ki je prepričana, da ima še tršo glavo od Janše

    Rodijo ga 25. novembra 1957, mati je učiteljica iz Zasavja, oče kmet, kozjanski domačin. Živijo v izrazito ruralnem okolju, umeščenem ob mejno reko Sotlo, onkraj katere se raztezajo griči Hrvaškega Zagorja. Nekaj kilometrov od vasi so naravni vrelci zdravilne vode, v katere se hodijo namakat domačini. Iz njih bo kasneje zrasel današnji zdraviliški kompleks, ki bo usodno zaznamoval poklicno pot Zdravka Počivalška. Družina – Zdravko ni edinec, ima še sestro – živi na gruntu v neposredni bližini znamenitega minoritskega samostana v Olimju; tamkajšnji patri jo imajo še danes v čislih. Kmetija Počivalškovih je za tiste čase kar velika, obdelujejo polja in vinograd, v hlevu je okoli 20 glav govedi, tako da jim dela zlepa ne zmanjka. Družina ni pretirano verna, kljub bližini Brozovega Kumrovca pa tudi ne preveč rdeča. Mali Zdravko je dosledno vzgojen v kmečkem duhu; od najbolj ranega otroštva pomaga pri vseh opravilih in izkazuje delovno vnemo, ki ga potem zaznamuje vse življenje. Še danes se menda najbolj sprosti, ko pred odhodom v Ljubljano, na ministrstvo za gospodarstvo, počisti hlev.

  • Stanka Prodnik

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura  |  TV

    V službi desnice

    Nekaj zloveščega je v hladni maniri, s katero Rosvita Pesek v Odmevih vsakič znova izvede svojo življenjsko nalogo – in ta naloga je po vseh teh letih jasna: skrajno prefinjena, v svilo odeta manipulacija, kirurško šivanje izbranih dejstev v kontekst, ki ustreza njenemu objektu oboževanja Janezu Janši, in nato legitimiranje nove »resnice« s kredibilnostjo pazljivo izpiljenega brenda voditeljice nacionalne televizije. V nasprotju s preostalimi Janševimi bakhantkami, ki so podvržene spačenim izbruhom histeričnega primitivizma, Peskova vsak trenutek deluje kot dama; gospa je tako drugačna od srboritih mamk in po očetovskem šeškanju hrepenečih kmečkih nevest, ki častijo jeklenega kerlca iz Grosuplja, da jo je dejansko težko kupiti kot eno izmed njih – točno to je tudi njen namen.

  • Danes je nov dan

    7. 3. 2020  |  Družba

    Umazana industrija

    Tekstilna industrija je med glavnimi onesnaževalkami planeta. V zadnjih desetletjih se je proizvodnja oblačil eksponentno povečala (tudi na račun podplačane delovne sile iz držav tretjega sveta). Ocenjuje se, da letno nastane 150 milijard oblačil, od tega jih polovica konča v smeteh v prvem letu, 30 % pa jih sploh nikoli ne pride do kupca, temveč je njihovo uničenje dejansko del proizvodnega procesa.