V službi politike ali javnosti

Vrabec Anarhist, ki ga izdaja Društvo slovenskih pisateljev, je internetni portal za književnost, spletna revija, duhovito poimenovana po neukrotljivem ptiču iz Cankarjeve knjige Hiša Marije Pomočnice. Na portalu redno objavljajo novice o literarnem dogajanju, literarne prispevke, tudi družbene impresije in podobno. Med drugimi na njem svoje pesmi objavlja pesnik in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Boris A. Novak, eden izmed najprepoznavnejših glasov kolesarskega gibanja.

Naša igra, naš molk, naša slepota

Na poti v Evropsko unijo obstajata dva zidova, ki ju je s svojim denarjem ali dejanji ta postavila sama. Prvi je v Turčiji in tega Evropska unija plačuje z milijardami evrov ter molkom, torej tiho podporo diktatorju Recepu Erdoganu in njegovi politiki – v zameno pa slednji zadržuje begunce v taboriščih. Kakšne so metode, ki jih uporablja Erdogan pri odvračanju beguncev, da bi nadaljevali pot proti Evropski uniji ali bi to sploh hoteli, lahko le slutimo. A Erdoganov zid je prepusten, vsak dan ga peščici beguncev uspe obiti. Zato je nastalo tudi drugo sito, ki stoji na višji meji Evropske unije, zanj pa sta neformalno odgovorni Slovenija in Hrvaška, ki izigravajoč lastno in evropsko humanitarno zakonodajo skrbita, da migranti ne morejo vstopiti v unijo. Podobno neformalno je v to igro vključena tudi obubožana Bosna in Hercegovina. Tako ni le zdaj. Ta igra se je začela že za časa premiera Mira Cerarja.

Kaj pa zdaj, ko beguncev ni več?

Desetega maja je na slovensko-hrvaško mejo prispelo 21 tujih policistov od predvidenih 150, ki bodo slovenskim policistom in vojakom v pomoč v boju z migracijami. Na pomoč jih je poklical notranji minister Aleš Hojs, ker vlada v državnem zboru ni dobila dvotretjinske podpore za dodelitev policijskih pooblastil vojski in pošiljanje še več vojakov na mejo. Policija, pravi minister, sama ne zmore več v zadovoljivem obsegu varovati meje pred begunci, migranti, bodočimi prosilci za azil … Medtem azilni dom zapira izpostave, ker so prostori teh vedno bolj prazni.

Zastave sramu

Vse, ampak res vse je narobe s potezo, ki si jo je privoščila slovenska vlada. Zastave Izraela, ki so jih v znak podpore tej državi, v resnici pa gre za podporo ekstremistični politiki, obesili na stavbo slovenske vlade in sosednjo palačo, kažejo, da Slovenija kot država neposredno podpira državo Izrael, ki že desetletja sistematično krši mednarodno pravo, mirovne sporazume, resolucije Združenih narodov in v imenu boja zoper Arabce, Palestince, muslimane, v imenu permanentne vojne, ki jo spodbuja tudi sama, tepta človekove pravice in ubija. Seveda ni edina, vsa krivda ni le na izraelski strani. En ekstremizem spodbuja drugega in palestinski Hamas je zrcalna slika izraelske agresivne politike, tudi on izkorišča, poglablja bedo Palestincev. Gre za kompleksna vprašanja, zapletena razmerja moči v regiji, a Slovenija se je z izobešenjem zastav neposredno opredelila za izraelsko stran.

Zakaj bi na volitvah zmagali, če pa jih lahko ukrademo!

James Franco je leta 2018 nastopil v šestih filmih, leto prej v petnajstih, še leto prej v desetih. Bil je povsod. Zdaj ga ni nikjer več. Ker so ga številne ženske obtožile spolnih zlorab ( ja, imel je tudi svojo filmsko šolo, kjer je spolno nadlegovanje zapakiral v »študijski proces«), so ga skenslali. Napovedanega nima niti enega samega filma.

#JazTudi in spolna vzgoja

Kim Jiyoung je ženska, rojena leta 1982. Njena zgodba je iz Južne Koreje, a bi lahko bila iz katerekoli države na svetu. Ko je hodila v osnovno šolo, je imela nadležnega sošolca. V klopi je sedel zraven nje in jo, kadarkoli je vstal ali pa se usedel, »pomotoma« sunil s komolcem. Od nje si je izposojal šolske potrebščine in jih namenoma izgubljal; ko jo je videl na hodniku, se je zaletel vanjo. Ko mu ni hotela več posojati stvari, se je začel norčevati iz njenih oblačil, načina govorjenja. Po incidentu, ko ji je čevelj zabrisal na drugi konec razreda, se je Kim pritožila učiteljici in prosila za novega soseda v klopi. Učiteljica se je poskušala z njo »razumno« pogovoriti. »Veš kaj, Kim Jiyoung, naj ti povem nekaj, za kar se mi že nekaj časa zdi, da tega sploh ne opaziš: temu fantu si všeč.« Kim je vztrajala, da je to nemogoče, ko pa je fant tako nesramen in so njeni šolski dnevi zaradi njega pravi pekel. Toda učiteljica je bila prepričana o svojem prav. »Fantje so takšni. Vedno so bolj nesramni do deklet, ki so jim všeč. Pogovorila se bom z njim, ampak zakaj ne izkoristiš tega pripetljaja kot priložnost, da postaneta prijatelja, ne da se kar presedeš v drugo klop?«

Nekateri nagrajeni, drugi kaznovani

»Ideologija LGBT je postala agresivna v večini evropskih držav in želi izpodriniti našo primarno celico družino ter naše vrednote,« je oktobra 2019 v intervjuju za tednik Demokracija razmišljala Ana Zagožen. Ni naključje, da je tako homofobno izjavo delila ravno s propagandnim glasilom stranke SDS. Tudi sama je namreč članica te stranke. Zastopa jo v ljubljanskem mestnem svetu. Tudi tam je že govorila o »ideologiji LGBT«.

Igra zastaranja

Ko je Janez Janša po mesecih prestavljanja narokov vendarle stopil pred kazensko sodišče v Celju, se je obravnava končala, še preden se je začela. Oba sodnika porotnika, ki v sodnem senatu sedita ob poklicni sodnici, sta bila izločena, ker sta člana SDS. Naključje? Morda.

Vojak, lovec, moralni razsodnik, vse to je novi slovenski generalmajor

Slovenska vojska je bogatejša za generalmajorja. Laskavi čin si je prejšnji teden prislužil poveljnik sil Slovenske vojske Miha Škerbinc. Podelili so mu ga 15. maja na slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske.

Bomo žrtvovali črno človeško ribico?

V zadnjih tednih, ko se je po enoletnih epidemioloških omejitvah po celi Sloveniji spet začel prebujati turizem, je v Črnomlju turiste (če je kakšen morda vendarle odtaval na jug) pozdravil močen, jedek smrad. Polja na obrobju mesta so namreč spet poškropljena s stranskim proizvodom bližnje Petrolove bioplinarne, s tako imenovanim digestatom. »Maska je učinkovita proti COVIDU-19, proti temu nenaravnemu smradu pa ne pomaga,« pravi domačin Riko Zupančič iz okoljskega društva Proteus.

Med čakanjem na muzej si oblast že postavlja spomenike

Dimitrij Rupel je ob odkritju spomenika Demosu na Račjem otoku na posestvu Brdo povedal, da se »zdi, da se zgodovina ponavlja, kot da smo se po tridesetih letih vrnili tja, kjer smo že bili«. V resnici je imel prav. Zadnje leto je bilo polno obujanja spominov na čas osamosvojitve, od oglašanja Jelka Kacina iz Cankarjevega doma do vsakodnevnih zgodovinopisnih utrinkov na vladinem profilu na Twitterju. Oblast dokončni monument svoji takratni in sedanji odličnosti načrtuje v podobi Muzeja osamosvojitve Slovenije. A da bi spomin na osamosvojitev ostal živ tudi v prehodnem času, si že sproti postavlja nova spominska znamenja – in stara skriva.

Živimo v vznemirljivih časih

Nova sramota za Slovenijo na področju likovne umetnosti: potem ko je slovenski veleposlanik v Rimu nasprotoval razstavi slovenskih umetnikov v muzeju MAXXI, enem izmed najvplivnejših evropskih središč sodobne umetnosti – razstavo so k sreči kljub temu pripravili in odprli –, je zaradi nasprotovanja kulturnega ministrstva odpovedana razstava slovenskih umetniških del, ki naj bi bila v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji na ogled v evropskem parlamentu v Bruslju.

Vlado Miheljak

21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Dva leva

Od Guernice do Gaze

Nad maršalom Titom je bil svoj čas fasciniran hrvaški predsednik Tuđman. Če se prav spomnim, je ob času kolumnistka Tanja Torbarina zapisala, da eden imitira drugega, in to neuspešno. Kajpak Tuđman Tita. No, Tuđman fascinacije nikoli ni skrival. Naš, zdaj že mednarodno uveljavljeni maršal Twitto svojo fascinacijo skriva, a ga vedno znova izda. Toda oba, Tito in Tuđman, sta se ponašala z veliko ljubeznijo ljudstva, naš maršal pa ima težave. Velika večina ljudstva ga ne mara. Neredki ga naravnost sovražijo. No, zato pa so tisti, ki jih fascinira, predani in zaslepljeni bolj kot Titovi in Tuđmanovi privrženci ob svojem času. Če se vam ljubi pogledati povezavo, boste videli, da bi se takšne fascinacije nad lastnim likom sramoval celo od ljudstva razvajeni maršal Tito (https://www.gov. si/novice/2021-05-16-predsednik-vlade-janez-jansa-prejemnik-kocbekovega-priznanja-slovenskega-gorniskega-kluba--skala-zveze-gorniskih-klubov-za-leto-2021/). Nenavadno je le, da to fascinacijo nesebično delijo tudi tisti privrženci in sopotniki, ki ga intelektualno in izobrazbeno presegajo.

N'toko

21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Žive meje

Slovenska razvojna pot

Prejšnji teden smo bili priča uspešnim medijskim akcijam dveh zvezdniških poslovnežev. Ena se je odvila v ZDA, kjer se je tehnološki guru Elon Musk po letu piarovskih debaklov (strmoglavljenje njegovih raket, smrti v njegovih samovozečih vozilih, slabi tviti …) vrnil pod žaromete kot častni voditelj Saturday Night Live. Spodrsljaji so bili hitro pozabljeni in v seriji skečev je bil Musk znova prikazan kot tisti junaški »space cowboy«, ki bo rešil človeštvo. Druga medijska akcija pa je potekala v Sloveniji, kjer je prvak lahkega letalstva Ivo Boscarol po aferi s strmoglavljenim brezpilotnikom nad Irakom takoj dobil termin v oddaji Nedeljski gost, v kateri je odgovarjal na zahtevna novinarska vprašanja tipa »kaj moramo Slovenci storiti, da postanemo bolj podobni vam«. Ideološki aparat je na obeh straneh luže skrbno opravil svoje delo – Musk in Boscarol sta sočasno utrdila status oseb, o katerih v medijih ni mogoče slišali drugega kot slinasti piar.

Prekarci na kolesih

Španska vlada je odločila, da morajo podjetja za dostavo hrane s svojimi dostavljavci skleniti pogodbe o zaposlitvi. Odločitev je sprejela šest mesecev po sodbi vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da med dostavljavcem hrane in podjetjem Glovo obstaja delovno razmerje, h kateremu praviloma sodijo tudi vse socialne pravice. Italijansko tožilstvo se je enako odločilo že februarja.

Vračaj, ne vračaj

Finančna uprava Republike Slovenije je kot izvajalka pravil, ki se jih domisli finančno ministrstvo, objavila popravke v zvezi s tem, ali bo morala neka skupina vračati leta 2020 prejeto pomoč zaradi epidemije covid-19 ali ne. Čeprav je že maj, je veliko nejasnosti, pozitivno pa je, da finančno ministrstvo nekatera pravila popravlja. Tako je stopilo nasproti skupini samozaposlenih žensk, o katerih smo pisali v Mladini.

Janko Lorenci

21. 5. 2021  |  Mladina 20  |  Kolumna

Saboterji

V nedavnem intervjuju na nacionalki je Jože Možina gostil Petra Jambreka, nekdanjega vročega komunista, po pričevanju mnogih voljnega prišepetovalca takratnih tajnih služb, zdaj pa lastnika zasebne univerze, ki živi od javnega denarja. Gost je pričakovano udrihal po komunizmu, delal propagando za janšizem in napadel javno tv, Možina, novinar te tv, pa mu je stregel z uslužnimi vprašanji. Na nacionalki imajo novinarje, ki izdajajo in uničujejo lastno ustanovo, saj ji oblast streže po življenju.

Stripovski plonklistek 2021

Izdajanje stripovskih albumov je pri nas zadnja leta vse živahnejše. Konec prejšnjega tisočletja so bili avtorji stripov še obsojeni na samozaložništvo, potem pa se je začelo pojavljati vedno več specializiranih stripovskih založb. Ko so se izdajanja stripov z resnimi vsebinami za odrasle lotile tudi uveljavljene založbe, se je število novih izdaj še povečalo, domači avtorji pa zadnja leta segajo po Prešernovih nagradah in najuglednejših nagradah na Slovenskem knjižnem sejmu. Pri prevodih je vse prisotnejši vpliv evropske meke stripa, Francije, kaže se tudi svež veter iz prebujajoče se Nemčije, ki je stripu v zadnjem času strateško namenila več sredstev. Čeprav doma takšnih spodbud ni, se založniki borijo in letos smo po dolgem času dočakali celo album doslej povsem neznane mlade avtorice – bodimo pozorni na ime Dora Kaštrun.

Kam vodi neznanje?

»Principi so kot trdnjava. Z njimi se ubraniš pred vsemi nevihtami,« pravi Claude, starejša ženska, živeča v manjšem francoskem kraju, poročena, z odraslo hčerko in dvema vnukoma. Claude, lik v drami Véronique Olmi Škorpijon – v slovenski uprizoritvi SNG Drama Ljubljana v režiji Nine Šorak jo je srhljivo živo upodobila dobitnica Borštnikovega prstana Saša Pavček –, natančno ve, kakšni so njeni življenjski principi. Trdo delo, dobra kuha, zlikan prt, družina, zbrana za jedilno mizo. Neznanim ljudem se vrata ne odpirajo. Zakon je svet, otroci so najpomembnejši v življenju. Posebej fantje, ki so trdni, nanje se lahko zaneseš, dekleta pa so bolj nestanovitna in lažje zbezljajo.