Vasko, vse najboljše!

Pravijo, da ni ravno po bontonu, če se ne odzoveš na rojstnodnevno vabilo – kaj šele, če gre za vabilo na praznovanje 70. rojstnega dne ministra za kulturo. Ravno zato se nismo mogli upreti, ko je nenavadno vabilo na spletno praznovanje, ki ga je poslal novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, priromalo v uredništvo. V ponedeljek, 22. marca – dan pred ministrovim rojstnim dnem in dva dni pred interpelacijo – smo imeli privilegij, da smo se udeležili enournega, prosto po Dežmanu, »mavričnega pregleda vtisov« o Vasku Simonitiju.

Cerkev, cepivo in morala

»Za katoličane so v trenutnih razmerah etično sprejemljiva vsa cepiva,« so konec tedna sporočili iz Slovenske škofovske konference. Dodali so, da katoliška cerkev vabi vse katoličane, da se po posvetu z osebnim zdravnikom odločijo za cepljenje in s tem zaščitijo svoje zdravje in zdravje bližnjih.

Načrt zapravljene prihodnosti

V slovenskem načrtu za odpornost in okrevanje – to je 5,1 milijarde evrov vreden seznam javnih naložb do leta 2026, ki jih bo financirala Evropska unija – je le pet odstotkov dejansko zelenih naložb. To ga na lestvici Green Recovery Tracker uvršča na zadnje mesto. V slovenskem osnutku, za katerega je odgovoren Zvonko Černač, minister iz SDS, so naložbe nametane – ta glagol za opisovanje uporabljajo resni analitiki – za volilni preboj, ne za zeleno rast.

Ustavni sodnik, drugačen od drugih

Ustavni sodnik, ki je bil izvoljen na izrecno zahtevo SDS, ddr. Klemen Jaklič, kolegom na splošno in poimensko rad očita intelektualno podhranjenost, nemoralnost ali političnost, zdaj pa je sam vedno pogosteje deležen takšnih očitkov. Vse verjetneje se zdi, da je akademski naziv pridobil mimo veljavnih pravil igre. Hkrati je sodnik, ki najmanj vestno opravlja svoje delo, saj manjka na tretjini sej. In kdo je odgovoren za posredovanje tajnih informacij z ustavnega sodišča vladi, če ni on?

Primer: umor

Statistični urad poroča, da se je število kazenskih ovadb za umor, uboj ali poskus teh dejanj lani v primerjavi z letom 2019 več kot podvojilo.

Neoperativna, neusklajena, neučinkovita vlada

Dolgo pričakovana revizija računskega sodišča o lanskih nabavah zaščitne opreme postavlja vladno različico dogodkov na laž: argumentirano, kolikor se da natančno, s citati iz dokumentov in elektronskih sporočil in navajanjem podatkov sodišče prikazuje, da vlada pri nabavah ni bila uspešna, niti če bi zamižali na eno oko, torej ob upoštevanju izrednih okoliščin. Še več, ne zgolj, da dve najodgovornejši osebi za projekt, to sta bila predsednik vlade Janez Janša in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, nista bila uspešna, na računskem sodišču so zaznali 13 primerov morebitnih sumov kaznivih dejanj, torej primerov, ko so bile »napake« morda storjene naklepno. Nekaj ugotovitev računskega sodišča, ki doslej še niso bile objavljene, navajamo spodaj.

Jastog svetuje

Razvpiti kanadski klinični psiholog in profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan B. Peterson, ki se je na piedestal konservativizma povzpel leta 2016, je vstal od mrtvih. Kaj nam ima torej heroj liberalno-konservativne desnice, navsezadnje tudi naše, povedati tokrat? K 12 zapovedim, ki jih je nanizal v knjigi iz leta 2018, 12 pravil za življenje – protistrup za kaos, jih ponuja še 12.

Kako fašisti radikalizirajo desnico

Če si slovenski premier pa ti za covid-19 umre 4500 ljudi, potem potrebuješ grešnega kozla, velikega zarotnika. In Janša ga je našel: za vse naj bi bila kriva »razdiralna levičarska opozicija«, ki je »naredila vse, da bi bilo okužb in mrtvih zaradi epidemije čim več in da bi prek trupel prišla nazaj na oblast«.

Nevidna epidemija demence

Ko govorimo o demenci, pa moramo med ljudi, na katere vpliva ta bolezen, šteti tudi njihove svojce, ki so v zdravljenje praviloma aktivno vključeni, že zdaj naj bi demenca torej vplivala na življenja okoli sto tisoč ljudi. Bolezni, ki jih štejemo kot demenco, prizadenejo starostnike in so med ljudmi znane šele zadnjih trideset let. Prej so pozabljanje in druge simptome pogosto pač pripisovali starosti. A vsako pozabljanje še ni demenca, hkrati pa pred njo tudi mladi odrasli niso zares varni. Evropska unija demenco določa za prednostno zdravstveno temo prihodnjih desetletij, saj se prebivalstvo Evrope hitro stara. Slovenija pri tem ni izjema. Po napovedih naj bi bila čez deset let že četrtina prebivalstva starejša od 65 let, kar bi nas uvrstilo na osmo mesto na svetu po starosti prebivalstva. Kako do demence pride, kakšen učinek ima na širšo družbo in kako nanjo vpliva epidemija covid-19, nam je razložil nevrolog doc. dr. Rok Berlot, dr. med., ki svojo prakso izvaja v UKC Ljubljana, med drugim pa se je usposabljal in raziskovalno deloval tudi na londonskem King’s Collegeu.

Počivalškov člen umaknjen, Vizjakovi ostajajo

Z ministrstva za okolje in prostor (MOP) so v sredo sporočili, da iz predloga sprememb zakona o vodah vendarle umikajo sporni 4. člen, ki bi na vodovarstvenih območjih izjemoma dovoljeval gradnjo objektov za odlaganje odpadkov in vzpostavitev proizvodnje, ki bi vključevala nevarne snovi.

N'toko

26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Žive meje

Zapomnimo si Pariz

Vsi vladajoči razredi imajo svoje mite, olepšane verzije svojih zgodovinskih bojev in vladarjev. Pozitivni dosežki njihovih režimov se napihnejo v nebo, njihovi zločini pa zbledijo v ozadje. V Evropski uniji nam te mite pišejo kapitalisti, nesporni vladajoči razred zadnjih dveh stoletij. Njihova zgodovina nas uči, da se je modernost začela s francosko revolucijo, ko naj bi razsvetljeni kapitalisti strmoglavili monarhijo, ukinili privilegije plemstva ter ljudem podarili volilno pravico in svobodo izražanja. Stara Evropa plemičev in veleposestnikov je umrla in rodila se je današnja Evropa podjetnikov, odvetnikov in literatov. Francoska revolucija zato velja za veličastno spočetje demokracije, ki jo poveličujejo celo desničarji kova Žiga Turk: »Zapomnimo si Pariz leta 1789. Spomnimo se, kakšne standarde človekovih pravic, enakosti, svobode smo postavili v Evropi.«

Polovični direktor?

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je ena od kulturnih ustanov, katerih vodstvo je lani zrušil minister za kulturo Vasko Simoniti. V MAO se je moral s položaja posloviti Matevž Čelik Vidmar, ki je muzej v desetletju povzdignil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Svet muzeja ga je podprl, a minister je raje izbral dr. Boga Zupančiča, dolgoletnega kustosa za arhitekturo v tem muzeju, ki je program zastavil bolj nacionalno.

»Krute usode, izgube zaposlitve, psihične težave in poskusi samomorov«

»Žvižgači imajo po navadi uničeno življenje ... nimajo te sreče kot jaz, ki sem bil deležen podpore javnosti in medijev.« Tako je najbolj znan žvižgač v državi Ivan Gale svojo izkušnjo opisal v Studiu city. Zaradi žvižganja – razkritja nečednih poslov pri nakupu zaščitne opreme – so ga šikanirali in nazadnje odpustili iz Zavoda RS za blagovne rezerve. A ker se zaveda, da nekateri žvižgači doživijo še bolj kruto ravnanje, se je zdaj odločil skupaj z Evropskim inštitutom za skladnost in etiko poslovanja (EISEP) soustanoviti Center za zaščito žvižgačev – da bi žvižgači lahko svobodneje žvižgali.

Vlado Miheljak

26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Dva leva

Upor sužnjev?

Za politiko velja načelo, da nikoli ni prepozno. Tudi takrat, ko je prepozno. In za SMC je definitivno prepozno. A sedaj ne gre več za vprašanje politične načelnosti, doslednosti, moralnosti, in tudi ne več za vprašanje golega političnega preživetja. Sedaj gre za preverjanje inteligentnosti. In to ne zgolj politične. Ko to pišem, še ni jasno, kako bodo poslanci in poslanke SMC glasovali ob interpelaciji ministra Simonitija, a noben izid ne bo spremenil izhodiščnega problema. Namreč problema samoponiževanja, pa izprijenega delovanja v nasprotju s predvolilnimi zavezami volivcem, pa slepega podrejanja in predajanja političnemu partnerju.

Janko Lorenci

26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kolumna

On in skupina

Za katastrofalen potek epidemije, ki se preliva v tretji val, je daleč najbolj kriv premier Janša. O njegovih zlorabah epidemije ne bomo izgubljali besed, omenimo samo vlogo pri nabavi cepiva.

dr. Bogomir Kovač

26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Ekonomija

Pred tretjim valom

Pandemija covid-19 očitno prinaša po letu dni tretji val, morda manj usoden zaradi cepiv in začetega cepljenja. Svetovna proizvodnja in delitev cepiv sta postala hiter obet za množično rešitev, toda dejansko prinašata nove zaplete. EU je sredi cepilnega kaosa, čeprav je evropska komisija želela s cepivi dokazati sposobnost, učinkovitost in solidarnost svojega delovanja. Toda zalomilo se je skoraj povsod, zato vse bolj prevladuje nacionalna cepilna histerija. Ni mogoče cepiti vseh in tudi ne hitro, izbira pa je vedno travmatično političnoekonomsko opravilo. Različnih trilem je veliko, sprenevedanja pa še več. Cepivo za ljudi in ne za dobičke, cepljenje kot reševanje družbe in ne kot sredstvo političnih bojev. Slovenija postaja dober primer teh dilem in zablod. Cepljenje se tudi tu sprevrača v politični obračun in ne v pot obvladovanja krize.

Jemanje šibkejšim

Športni pedagogi in strokovnjaki so se burno odzvali na odločitev ministrstva za izobraževanje, da iz razpisa za izvajalce letnega programa športa izključi sofinanciranje dodatne ure športa v osnovni šoli. Za kategorijo »Oddelki z dodatno športno ponudbo« je bilo v razpisu lani predvidenih 20 tisoč evrov, letos teh sredstev ni. Denar za dodatne športne dejavnosti lahko šole, ki jih izvajajo, pridobijo iz različnih virov, a pomemben vir je bila doslej tudi država, čeprav sredstva niso bila pretirano visoka – od 1500 do 4500 evrov na šolo.

Ko iz humoristične oddaje ugotoviš, da se je medij že prilagodil novi oblasti

Kadar so na oblasti razmeroma normalni politiki, je res težko delati humoristične oddaje. Pa ne zato, ker bi razmeroma normalni politiki ne delali napak in ker se jim ne bi dogajali spodrsljaji, ampak ker že vse to obdelajo tudi novinarji in drugi radijski in televizijski voditelji. Pač, če ga je kaj polomil Šarec, se je zvečer iz tega pohecala že Tanja Starič (čisto po naključju je bila tudi takrat voditeljica Odmevov). In ko je imel Pahor svoje vladne semaforje in ekstenzivne tiskovne konference, so se iz tega norca delali tudi športni novinarji med prenosi skokov. No, ne samo delali norca ali hecali, pač komentirali so napake, nesprejemljive poteze in jih postavljali na svoje mesto.