Poklicani na zagovor

Državni zavod za ribištvo je 8. marca letos ministrstvu za okolje in prostor, kjer teče postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za projekt Hidroelektrarne (HE) Mokrice, poslal negativno mnenje, ker je projekt ocenil kot škodljiv za ribji habitat. A enajst dni kasneje, 19. marca, je zavod ministrstvu poslal novo, spremenjeno in tokrat pozitivno mnenje. Vmes je bilo vodstvo zavoda klicano na pogovor na ministrstvo za kmetijstvo. V javnost zdaj prihajajo informacije o hudih pritiskih. »Nočemo, da zamenjajo direktorja. Ker je podporen do stroke in strokovnih sodelavcev, in razumemo, v kaj je potisnjen. To je nedopustno,« opisuje nastale razmere eden od sogovornikov, ki želi ostati anonimen.

Ne razumejo, nočejo razumeti ali so pač drobni nacionalisti?

»V Avstriji so v zadnjem dnevu potrdili 3001 novo okužbo z novim koronavirusom.« »V Italiji so včeraj potrdili kar 12.800 novih okužb.« »Največji porast v tretjem valu pa beležijo v Bosni in Hercegovini, kjer so samo včeraj potrdili 2800 primerov pozitivnih testov.« »Na Hrvaškem je rast okužb spet visoka, včeraj so potrdili 1400 novih okužb.« Seveda so to zanimivi podatki o stanju okužb v sosednjih državah. A brez podatka o številu prebivalcev v posamezni državi, takole navrženi, nimajo nobenega pomena. Lahko se nam zdi, da je neka številka dramatično visoka, druga pa majhna. Ves svet že preračunava okužbe na 100 tisoč prebivalcev ali pa na milijon, le RTV Slovenija ne.

Študentski domovi, ne zapori!

V Študentskih domovih Ljubljana so med epidemijo dežurne študente nadomestili z varnostno službo. Zaradi slabih izkušenj z varnostniki si študenti želijo, da bi po epidemiji spet sami prevzeli dežurstvo. A uprava trdi, da je varnostna služba finančno vzdržnejša. Hkrati pri postavkah za povečanje nadzora ne skopari. Trideset tisoč evrov bo letos namenila za namestitev dodatnih kamer, še enkrat toliko pa za nov kartični sistem, s katerim naj bi se študenti, kot so povedali na tiskovni konferenci, »morali identificirati pred varnostnikom«. Še deset tisoč evrov naj bi bilo namenjenih za »strokovni nadzor za zagotavljanje varnosti stanovalcev«. Na tiskovni konferenci smo sicer slišali, da študenti varnostnikom ne zaupajo, saj se sprašujejo, »kako naj zaupamo varnostnikom, ki uporabljajo sovražni govor, so potetovirani z neonacistično simboliko, na pritožbe glede spolnega nadlegovanja pa ne odreagirajo«.

Kaznovani »južnjaki«

Protest zasavskih staršev, ki so ob koncu januarja protestirali proti vnovičnemu zaprtju šol, je potekal brez opazne prisotnosti policije. Ta se je odločila, da ubere drugačno taktiko: starše otrok je kasneje obiskala na domu. A da ta način ne bi bil dovolj nenavaden že sam po sebi, je za dodatno nelagodje poskrbelo še eno spoznanje. Tega je v državnem zboru predstavila Almedina Suljkanović, predstavnica zasavskih staršev: »Mene je zelo sram tole izreči, predvsem na glas – skupni imenovalec je namreč naša narodnost. V prevodu, če kdo ne razume: smo ’južnjaki’.«

Maja Novak

2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Ihta

AstraZeneca je podivjan tramvaj

Naj še moja malenkost pristavi lonček k procepilskim in proticepilskim debatam, zaradi katerih bo Facebook pregorel, Bill Gates pa si bo populil lase, ker ne bo mogel prek čipa, vstavljenega z injekcijsko iglo, prisluškovati intimnim mislim Johance Podlogar iz Spodnje Rupe pri Malem Potoku, po domače Hribovčeve mamke, gorečne nasprotnice cepljenja.

dr. Bogomir Kovač

2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Ekonomija

Le interesi kapitala

Pandemije vedno prihajajo v valovih in trajajo več let. Po letu dni smo torej na začetku tretjega vala. Večina članic EU konec marca 2021 stavi na ponovno zapiranje dejavnosti in gibanja prebivalstva. Velika pričakovanja EU glede cepiv in precepljenosti so se izjalovila, države se spet zapirajo vsaka po svoje. Sloviti »lockdown« ostaja osrednje politično orodje zajezitve virusa. Toda sedanji je drugačen od prvega pred letom dni. Tedaj so razpadle proizvodne, logistične in poslovne verige, danes industrija deluje. Virus in kapital združujeta moči, represivni politični inženiring ustreza oblastem, triada je skoraj popolna. Ljudje so lani verjeli v izhod, danes so utrujeni od enih in drugih, nezaupljivi do vsega in vseh. Zato so »lockdowni« vse manj učinkoviti, ker so politična manipulacija, gnili kompromis interesov. Delovali bi ob popolnem zaprtju države in dejavnosti, ob visokem spoštovanju ukrepov in zaupanju ljudi. Nič od tega ne morejo zagotoviti tudi sedanji ukrepi Janševe vlade. »Lockdown« je žal neizbežen, toda predvidljiv poraz stroke in oblasti, doma in tudi v tujini.

Vlado Miheljak

2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Dva leva

El Caudillo moje vasice

Pred 27 leti (!) sem s tem »citatom« začel kolumno v že dolgo pokojnem časopisu Republika. Na dan izida sem šel po Šubičevi, ko se mi je nasproti pripeljal pokojni prijatelj Jaša na svojem legendarnem kolesu in rekel, da se postavlja v vrsto za izposojo. »Izposojo česa?« sem ga sprenevedavo vprašal. »Ja, one knjige o podeželskem Caudillu,« mi je odgovoril. »Jaša, to je vendar fikcija,« sem odvrnil. On pa meni nazaj: »Ja, ja, saj je jasno, da je žanr magični realizem, čeprav avtorja ne poznam.« Nakar sem ponovil: »Fikcija, Jaša, fikcija!« Potem je dojel in prasnil v smeh. »A res? Ampak zadene pa na polno!« No, danes to drži še bolj kot ob svojem času.

Strah pred delavci

Javno podjetje VOKA Snaga je 12. marca vročilo vabilo na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predsedniku sveta delavcev in kandidatu za delavskega direktorja Andražu Nemcu. Temu je po 221. členu kazenskega zakonika očitalo kaznivo dejanje vdora v informacijski sistem, ko je pred letom dni do njega dostopal, domnevno samo za pet minut, z namenom preizkušanja tehničnih možnosti za morebitno organizacijo dela od doma.

Brez uvida, brez strategije

Z epidemijo covid-19 živimo že leto dni in pravkar se je začela nova zapora javnega življenja, kar pomeni, da se za 12 dni – predvidoma – spet zapirajo tudi šole (kljub ministričini obljubi, da ko se bodo učenci vrnili v šole, se bodo za stalno). Pri tem so se oglasili v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, kjer sicer razumejo, da skrb za javno zdravje vpliva na izvajanje izobraževalnih programov, vendar bi morala po njihovem mnenju šolska politika ravno zaradi tega hitro, strateško in proaktivno poskrbeti za čim manj negativnih učinkov zapiranja šol in izobraževanja na daljavo. Kot smo videli, se to v enem letu ni zgodilo: vladi ni uspelo vzpostaviti kompetentne strokovne skupine na tem področju, ni pripravila operativnih modelov za izobraževanje na daljavo in sredstev za izvajanje teh modelov, morda najbolj ključno pa je, da ni predstavila nobene izhodne strategije, ki bi predvidevala, kako bodo šole blažile negativne posledice ponovnega zapiranja in nadomestile izpad doseganja standardov znanja tudi po epidemiji.

Balada o trobenti in oblaku

Partijci in partizani so bili po vojni zelo občutljivi za filmska prikazovanja narodnoosvobodilnega boja. Nič čudnega – filmi so jim zelo radi ponagajali. Živo si lahko predstavljate, kako debelo so pogledali, ko so leta 1987 videli Ranflov film Živela svoboda, v katerem si da eden izmed junakov vsakih šest tednov zlomiti roko, da bi se izognil nemškemu vpoklicu – jasno, s tem se izogne tudi partizanskemu vpoklicu. Živo si lahko predstavljate, kako zabodeno so pogledali, ko so leta 1973 videli Kavčičevega Begunca, v katerem se ošabni, apolitični, ideološko neopredeljeni študent medicine na koncu vendarle odpravi v gozd, a ne steče ne na levo ne na desno, ampak proti kameri – ja, po sredini. In ko ga pri tem ustrelijo, ni jasno, kdo ga je – beli ali rdeči. In živo si lahko predstavljate, kako zaprepadeno so pogledali, ko so leta 1960 videli Kavčičevo Akcijo, v kateri omahljivi, hamletovski partizani tuhtajo le, kako bi se akciji izognili. Ujete partizane iz celjskega Starega piskra potem rešijo le zato, da bi rešili sebe, da bi jih bilo torej več in da bi se lažje prebili iz mesta. Vmes se celo delajo, da so nemški vojaki.

Invazija na Ljubljano

Nedavno so se na pročeljih številnih ljubljanskih stavb čez noč pojavili nenavadni mozaiki, ki v slogu starodavnih videoiger upodabljajo različna bitja, od zmajev prek netopirjev do vesoljcev. Družbo delajo podobnim stvaritvam istega avtorja, ki izbrane zidove ljubljanskih ulic krasijo že skoraj petnajst let. Za številne mimoidoče bodo ti mozaiki videti kot naključni okrasni ornamenti, a gre za dela svetovno priznanega francoskega umetnika, ki že dobrih dvajset let po vsem svetu ustvarja zakrit pod gostim oblakom anonimnosti: ko se ob redkih priložnostih pojavi v medijih, svoj obraz cenzurira, že od nekdaj pa je v javnosti znan zgolj pod psevdonimom Invader. »Lahko obiskujem svoje lastne razstave, ne da bi obiskovalci vedeli, kdo sem, čeprav stojim le nekaj korakov stran od njih,« pravi.

Preboleti smrt

»Človek je živi stroj za prebavljanje smrti. Očeta, matere, bratov in sester. Obstajajo načini, kako se prebrodi tudi v ustnem in pisnem izročilu najpogosteje obravnavana smrt: smrt otroka, hčerke, sina, vnuka. Edina smrt, ki je nikoli ne prebolimo, najbolj boleča od vseh smrti, je smrt žene ali moža. Kajti ta človek je izbran, ne z rojstvom pridobljen, ni naša kri, temveč naše srce, izberemo si ga po nekem višjem načelu. Smrt tega človeka je nemogoča, kakor je naša lastna; nesprejemljiva je, brezupna, nemogoče jo je preživeti in prebaviti,« piše bosansko-hrvaški književnik in publicist Miljenko Jergović.

Doša, rap veteran, ki prisega na neolepšano opisovanje stvarnosti

Prekaljeni 36-letni ljubljanski MC in producent Vladimir Kosović, na kratko »najljubši raper tvojega najljubšega raperja«, nedvomno sodi med ključna imena avtohtone hip hop kreativnosti, ki so največ prispevala k razvoju slovenske urbane rime. Poznavalci se ga boste spomnili iz dvojca Da II Deuce, ki sta ga tvorila s Cazzafuro, predvsem po štiklu Dost vas mam s prve kompilacije slovenskega hip hopa 5’00“ Of Fame – Za narodov blagor iz leta 2000. Milenijci ga poznamo kot člana kolektiva Sami norci, po odmevnem solo prvencu Memento Mori (2010) in priljubljenih puloverjih njegove založbe Datura, ki so jih nosili mulci iz vseh slovenskih krajev. Še nekoliko mlajši pa ste ga morda spoznali ob nedavnih odmevnih videospotih za singla Odprto pismo predsedniku RS in Razglednice, v katerih v zanj značilno pronicljivem slogu oriše družbenopolitično agonijo, ki jo Slovenci v času pandemije doživljamo pod aktualno vlado.

Ogroženi gozdni rezervati

Po uspešni ustavitvi »poslovne zamisli« ministrov Zdravka Počivalška in Andreja Vizjaka, na podlagi katere bi na vodovarstvenih območjih lahko urejali odlagališča odpadkov in gradili obrate za proizvodnjo nevarnih snovi, je strokovna javnost znova vključila alarm. Tokrat zaradi kmetijskega ministrstva pod vodstvom Jožeta Podgorška, natančneje zaradi predloga sprememb uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Ministrstvo trdi, da želi s spremembami v gozdnih rezervatih omogočiti »preventivne posege«, ki bi preprečevali širjenje podlubnikov v okoliške večnamenske gozdove, »kjer povzročajo ekonomsko in ekološko škodo«. Preventivo si je ministrstvo zamislilo tako, da bi Zavod za gozdove spremljal stanje podlubnikov v stometrskem mejnem pasu v gozdnem rezervatu in zaradi »prenamnoženosti« določil izvedbo »preventivnih varstvenih del«, torej sečnjo.

Sueški polom

Te dni je bil po vsem svetu velike pozornosti deležen eden največjih, predvsem pa eden najdražjih prometnih zastojev v zgodovini prometa. Ena od največjih tovornih ladij, ki plujejo po svetovnih morjih – tajvanska kontejnerska velikanka, imenovana Ever Given, ki pluje pod panamsko zastavo –, je zaradi močnih vetrov nasedla na bregu Sueškega prekopa in s tem popolnoma ustavila promet v njem, saj se je postavila prečno čezenj. Ladja – ki je daljša od štirih nogometnih igrišč, tehta dobrih 200 tisoč ton in ima nosilnost 20 tisoč zabojev – je za šest dni ustavila promet na eni od najpomembnejših trgovskih poti, ki povezujejo Evropo in Azijo.