Koncert doma

V času epidemije koronavirusa na Valu 202 pripravljajo nastope v živo za neomejeno število poslušalcev in gledalcev prek video prenosa. Danes, 3. aprila ob 16.45 bo nastopil brežiški kantavtor Daniel Vezoja.

Zmeda z nepremišljenimi priporočili glede stanovalcev domov starejših

Domovi starejših so trenutno najpomembnejša žarišča okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Hkrati so tudi najbolj problematična, saj gre za najbolj ogroženo populacijo. Domovi starejših so v zadnjem obdobju vse bolj postjali podaljšek bolnišničnega zdravljenja, saj v njih biva vse več nepokretnih starostnikov, ki potrebujejo strokovno oskrbo. Osebja za tako oskrbo pa je zaradi zastarelih normativov premalo že v normalnem času, kaj šele v kriznih razmerah. Na ministrstvu za zdravje skušajo težave reševati z napotitvijo dodatnega usposobljenega osebja iz primarnega zdravstva in regijskih bolnišnic. Kot del rešitve pa vse bolj omenjajo tudi možnost, da bi svojci, ki to lahko storijo, zdrave oskrbovance začasno vzeli iz domov, k sebi na dom.

Diskriminacija pravic ločenih staršev in njihovih otrok

To, na kar so glede omejitve gibanja na lastno občino mnogi opozarjali, pristojni minister Aleš Hojs pa se je izogibal jasnim pojasnilom, je zdaj potrdil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. »Ukrep omejitve gibanja na občino prebivališča ne bi smel omejevati družinskega življenja starša in otroka, ki prebivata v različnih občinah,« pravi varuh.

»Pandemija upravičuje uvedbo izrednih razmer, ne pa njihove zlorabe«

Predsednik Evropske ljudske stranke (EPP), katere članici sta tudi NSi in SDS, Donald Tusk je danes pozval k enotnemu in usklajenemu ukrepanju držav EU v pandemiji covida-19. Če tega ne bo, bo pandemija trajala dlje in zahtevala več žrtev, izhod iz krize pa bo težji, je opozoril v pismu članom EPP. Bil je tudi kritičen do ukrepov Madžarske v boju proti koronavirusu.

To je naslovnica jutrišnje Mladine

Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je zakrivil neponovljivi Prešernov nagrajenec in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. Koliko svobode bomo še morali žrtvovati? Preberite jutri v letos že 14. številki osrednjega političnega tednika. Na voljo pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov in na naši spletni strani.

Solidarnostni dodatek za študente? Da, a ne vsem in ne v enakem znesku!

Vlada Republike Slovenije je v nedeljo, 29.3.2020, sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), v katerem je kot eden izmed ukrepov predviden tudi enkraten solidarnostni dodatek v višini 150 evrov vsem rednim študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji do 30. aprila 2020. Čeprav je takšen dodatek dobrodošel, pa v marsikaterem pogledu ne rešuje težav mladih, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa še potencirane.

Ob zdajšnji hitrosti širjenja epidemije respiratorjev še za en mesec

V Sloveniji bomo zaradi rasti števila obolelih za koronavirusom kmalu presegli zmogljivosti bolnišničnih postelj z respiratorji, je za RTV Slovenija dejal Andrej Trampuž, infektolog v univerzitetni bolnišnici Charite v Berlinu.

Prosimo, da se do zaposlenih na upravni enoti obnašate spoštljivo, ker zgolj opravljamo svoje delo

Glede na izredne razmere v državi zaradi pandemije koronavirusa je Državni zbor sprejel Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami, ki vpliva tudi na delovanje upravnih enot (UE).

Kaj je res?

Lažnih novic že dolgo ne najdemo več samo v satiričnih medijih. Populisti jih vpletajo v politične strategije in so si s tem namenom podredili ali ustanovili nekaj medijev po vsem svetu. Trumpovsko obtoževanje novinarjev, da ustvarjajo lažne novice, smo prejšnji teden videli na domačem Twitterju. Premier Janez Janša je najprej čivknil, da je »Slovenska tiskovna agencija ventilator za lažne novice«, nekaj dni kasneje je Mednarodno tiskovno agencijo obtožil, da so v njej ali »popolnoma zmanipulirani ali pa profesionalna organizacija za lažne novice«. V obeh primerih je šlo za diskreditacijo novinarjev.

»Janša je začetek operacije primerjal z vožnjo tovornjaka, zdaj pa je prešaltal na vesoljsko ladjo«

"Kapo dol novi vladi in njenemu šefu. V dveh tednih je vse naredila tako, kot piše v priročnikih. Zamenjati moraš ključne ljudi, predvsem tiste v represivnih resorjih, in državljanom takoj dati vedeti, da so to hudi časi. Časi, ki pomenijo biti ali ne biti. Zato že prvi dan vlado spremeniš v krizni štab. In na pomoč pokličeš zgodovino. Vojno ob osamosvojitvi. Njenega simbolnega reprezentanta Jelka Kacina , ki – nerodnost gor ali dol – vsem nam da jasno vedeti: pripravite se na črni scenarij in uživajte, dokler lahko."

Kultura karantene

Karantena je edinstvena situacija, ki je človeštvo ni ravno vajeno. Je idealna priložnost za opazovanje družbenih sprememb, ki se izražajo na različne načine.

Virus, vlada in toaletni papir

Krizolacija je družbeno angažiran (mini) projekt na pobudo platforme Ljubljana Moments, ki skrbi za enega od prepoznavnejših Instagram profilov na področju ulične in turistične fotografije pri nas. Ker je v času karantene zaradi praznih ulic v mestu njihovo osrednje poslanstvo pravzaprav onemogočeno, so se povezali z Domnom Husujem, naturaliziranim Ljubljančanom ter kreativnim direktorjem v oglaševalski agenciji Yin + Young, redni sodelavki Mladininega Proglasa, da bi v času krize in izolacije na njihovem profilu sliko za nekaj dni zamenjala beseda.

Plečnikov stadion na seznamu najbolj ogroženih primerov kulturne dediščine

Europa Nostra, mreža organizacij za zaščito kulturne dediščine, je objavila seznam sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine za leto 2020, med katerimi je tudi stadion arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Na razpis za vključitev v program Europe Nostre in Inštituta Evropske investicijske banke, je Plečnikov stadion prijavilo Društvo arhitektov Ljubljana. Kot so zapisali na svoji spletni strani, so nominacijo pripravili zato, ker si prizadevajo za ohranitev in ponovno uporabo stadiona v njegovi izvirni obliki.

TV napovednik od četrtka do nedelje

Tokrat priporočamo prvi del dokumentarnega portreta Pogovori s Putinom, ki jih je dve leti snemal ameriški režiser Oliver Stone, kultno britansko komedijo Monty Python: Smisel življenja, film V senci drevesa, črnohumorno miniaturo o rojevanju spirale nasilja, film Ljubezen in prijateljstvo, nekonvencionalno kostumsko romanco po romanu Jane Austen, dokumentarec Vivienne Westwood - pankovska aktivistka, ki celostno prikaže življenjsko in ustvarjalno pot družbeno vplivne, znamenite britanske modne oblikovalke in aktivistke.

Karantenski dnevnik z druge strani goriškega zidu (3. del)

23. marec 2020: Pričetek novega tedna. Še dobro, da imamo telefone in druge naprave, ki nas opominjajo kateri dan je. Človek hitro izgubi občutek za čas. Dozdeva se mi, da je danes že štirinajsti dan karantene, ko je vsa država v dremežu. Tudi ljudje so izginili iz ulic in cest. Kot da smo vsi del nekega post-apokaliptičnega filma, ki ga snemajo po celi državi. Če se je kdo zbudil iz kome in danes prižgal televizijo, se verjetno sprašuje: "Kam za vraga so vsi izginili, in kaj hudiča je z ljudmi, da se vedejo tako čudno?"

FOTOGALERIJA: Grafiti v času korone, 2. del

Fotografije ljubljanskih grafitov Mladininega fotografa Boruta Krajnca na temo ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa in pred sprejetjem mega koronazakona.

»Založništvo vse bolj odvisno od javnih sredstev«

Urednik in pisatelj Andrej Blatnik je ob epidemiji koronavirusa, ki je ustavila javno življenje, za STA podal nekaj opažanj o slovenskem knjižnem trgu: domače knjižnice izginjajo, nekatere javne pa so se hitro prilagodile novemu stanju. Poleg tega se krepi že prisoten trend: kljub priseganju na moč trga je založništvo vse bolj odvisno od javnih sredstev.

Razkuževanje naj plača država!

»Prepričani smo, da je zapovedano razkuževanje splošnih prostorov stavb ukrep za zagotavljanje javnega zdravja, katerega stroške mora kriti država,« pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Iniciativa #ŽURAMDOMA ima že več kot 400 tisoč sledilcev

Iniciativa #ŽURAMDOMA, s katero Kurzschluss preko svojih družbenih omrežij mlade v času (samo) izolacije poziva k varnemu druženju na daljavo, nadaljuje svojo turnejo virtualnih žurov po Sloveniji. V petek, 3. aprila ob 20.00 bo svoje techno vibracije širil Damir Hoffman.

150 evrov ni dovolj

Včeraj sem zasledil, da je vlada v svoj "megaprotikoronski zakonski predlog" vključila tudi redne študente. Vsaki študentki in vsakemu študentu bi naj bil izplačan enkratni dodatek v višini 150 evrov do konca meseca aprila.

Evropa tudi Slovenijo poziva, naj ne omejuje medijev, napadi na novinarje se vrstijo

»Izražamo globoko skrb o nevarnostih ukrepov evropskih vlad, ki izkoriščajo epidemijo Covid-19 za kaznovanje neodvisnih in kritičnih medijev in za uvajanje omejitev medijskega vpogleda v vladne odločitve in ukrepe.« Platforma Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev ter vse omembe vredne novinarske organizacije na evropski ravni so evropskim voditeljem ter voditeljem držav članic pisale javno pismo, v katerem izražajo skrbi za medijsko svobodo po Evropi v času epidemije koronavirusa.

Novinarji RTV Slovenija v Ljubljani tarča napada

Neznani storilec je danes v Ljubljani napadel novinarsko ekipo RTV Slovenija. Napadalec je ekipi grozil in poškodoval službeno vozilo, je poročala TV Slovenija.

Kdo se boji slovenske vojske?

Ne glede na izdajo volivk in volivcev vladnim strankam ne moremo očitati, da pandemije niso vzeli resno. Trudijo se onkraj svojih zmožnosti in, čeprav je to na nek način prisrčno, je treba od vlade (katere koli že) zahtevati več. Kljub všečnim populističnim potezam in "temeljnemu dohodku", ki je univerzalen točno toliko, kot je univerzalno espejevstvo, je zaskrbljujoče opazovati, kako vlada izgublja tla pod nogami in – nezmožna voditi državo s sredstvi, ki so ji na razpolago, išče pravne nasvete celo na Twittterju.

FOTOGALERIJA: Grafiti v času korone

Fotografije grafitov Metoda Bočka z zanimivimi ali duhovitimi sporočili v Ljubljani na temo ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa in pred sprejetjem mega koronazakona. "Lahko se je samoizolirat v dvorcu", prav eden od njih. Več si jih lahko ogledate spodaj v fotogaleriji. 

Kaj pa tisti, ki nimajo nobenega statusa in delajo prek podjemnih ali avtorskih pogodb?

Neformalna skupina, ki nosi ime Pomoč samozaposlenim v kulturi v času Kovid-19, je na vladoi in  ministrstvo za kulturo naslovila predloge za dopolnitev ukrepov t. i. antikoronskega mega zakona, ki se nanašajo na samozaposlene. Opozarjajo, da specifičnost prekarne situacije samozaposlenih v omenjenem zakonu ni ustrezno naslovljena. "Predlog zakona za samozaposlene predvideva izredno finančno pomoč v obliki trimesečnega temeljnega dohodka, v kolikor so zaradi epidemije utrpeli upad prihodkov v primerjavi z mesecem februarjem," poudarjajo.

Spremljajte, kako epidemija koronavirusa vpliva na novinarstvo

Mednarodna nevladna organizacija Novinarji brez meja (RSF) je 31. marca zagnala posebno spletno stran, na kateri spremlja in ocenjuje vpliv pandemije koronavirusne bolezni 19 na novinarstvo. Stran, imenovana Tracker 19, je namenjena tudi objavi priporočil, kako braniti pravico do informacij, so sporočili iz organizacije.

Prešernova Zdravljica postala del evropske kulturne dediščine

Evropska komisija je 31. marca podelila znak evropske dediščine desetim znamenitostim, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju. Med prejemniki je tudi Prešernova Zdravljica, ki med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi, so sporočili iz Bruslja. Sedma kitica pesmi Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla je bila leta 1991 izbrana tudi za slovensko himno.