Grega Repovž

18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Uvodnik

Pred našimi očmi

Primož Cirman ima prav: vsak dan se moramo spomniti, za kaj gre pri tej oblasti. Za denar. Vedno znova gre za denar. Prav zato je slovenska vlada ena redkih, ki se v času, ko je država hkrati popolnoma ohromljena in shisterizirana zaradi epidemije, ukvarja s posegi v sam državni sistem in v ustroj države. S čim so se v koaliciji ukvarjali prejšnji in ta teden? Z ustanavljanjem demografskega sklada, torej z reorganizacijo upravljanja državne srebrnine, pri čemer popolnoma brez zadržkov priznavajo, da si dejansko to srebrnino in moč pri upravljanju delijo po strankarskem ključu. To je sistem upravljanja državnega premoženja? Pač, za denar gre, dobesedno za denar. Za denar, ki ga bodo prejemali in upravljali ti ljudje.

Hojsova parcela

Notranji minister Aleš Hojs je eden najtesnejših zaupnikov predsednika vlade Janeza Janše. Preden je postal notranji minister, je bil direktor strankarske televizije SDS Nova24, še pred tem pa obrambni minister v drugi vladi Janeza Janše. Ves ta čas je tudi predsednik alternativnega veteranskega Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Če bi ga morali označiti z eno besedo, bi o njem dejali, da je velik domoljub. Je pravi Slovenec. Rad ima Slovenijo. Ne bo odstopil. Na svoji desni ponosno nosi slovensko zastavo. Zato je seveda popolnoma nemogoče, da ne bi v srcu dobro mislil. Kaj šele, da bi bil koruptiven.

»Ravno tisti, ki poskušajo v tradicionalnih medijih delovati neodvisno, so razglašeni za lažnivce«

Vlasta Jalušič je doktorirala iz politične teorije na Dunaju, dela kot raziskovalka na Mirovnem inštitutu, je tudi izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji politične teorije, državljanstva, feminizma, neenakosti, rasizma, nasilja, je ena izmed največjih poznavalk del Hanne Arendt v Sloveniji. Zdaj se s skupino raziskovalcev ukvarja s projektom »Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti« in pripravlja knjigo o zatonu enakosti.

Hojs pridobil vsaj 189 tisoč evrov premoženjske koristi

Koprska mestna občina je 7. aprila 2017 edinemu dražitelju prodala 3894 kvadratnih metrov veliko gradbeno parcelo z enim najlepših pogledov na morje. Prodala jo je na dražbi za 262.920 evrov (brez DDV) oziroma za 67,5 evra za kvadratni meter. Tako poceni jo je prodala in drugih dražiteljev ni bilo, ker parcela ni bila komunalno opremljena in ni imela urejenega dostopa. Leži na pobočju, po katerem bi si moral lastnik sam – tako je veljalo v času prodaje – zgraditi izredno strmo cesto. A potem ko je parcelo po posredovanju Radivoja Andjelkovića, prijatelja Aleša Hojsa in tedanjega svetovalca na mestni občini Koper, kupil Rus Marat Idrisov, se je koprska občina čudežno odločila, da bo to območje sama komunalno uredila. Zgradila bo cesto in kanalizacijo.

Denar z ministrstva v propagandne medije

Slovenska vojska se že nekaj let spoprijema z najrazličnejšimi težavami od kadrovske podhranjenosti zaradi neurejenih plačnih razmerij do zastarele opreme in orožja, pestita jo tudi kriza identitete in nejasnost vloge, ki naj bi jo odigrala v sodobni demokratični družbi.

Pomen brezplačnega cepljenja proti gripi

Eno srečnejših letošnjih naključij v Sloveniji je bilo končanje epidemije sezonske gripe, še preden smo marca doživeli prvi val epidemije covid-19. »Imeli smo peklensko srečo, da smo bili med prvimi, ki so prestali letošnjo epidemijo gripe. Tako se nam danes ni treba pretirano ukvarjati z vprašanjem, ali ima bolnik, ki ga pripeljejo k nam, morda gripo,« je bila konec marca jasna predstojnica Infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. Prav sočasna epidemija gripe je bila eden ključnih razlogov, da so v sosednji Italiji (pre)pozno spoznali, da se je pri njih novi koronavirus razširil med najranljivejše prebivalstvo, v bolnišnice in domove za starejše.

Koga motijo padli kolesarji?

Pred nekaj dnevi je po spletu zakrožila fotografija razbite plošče na spomeniku padlim športnikom kolesarjem nasproti tržnice v Kosezah v Ljubljani. Spomenik, ki je posvečen vsem v NOB padlim kolesarjem, je bil odkrit leta 1952, na sedanje mesto pa postavljen leta 1978. V samostojni Sloveniji je bil že večkrat tarča vandalov, plošča z imeni kolesarjev partizanov je bila večkrat razbita. V zadnjih letih so spomenik nekajkrat polili z oljem ali ga drugače onesnažili. Člani krajevne borčevske organizacije so ga vsakič znova očistili, pogosto s svojimi sredstvi, vsak napad so tudi prijavili na policijsko postajo in na oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana, saj spomenik sodi v kulturno dediščino.

Prekršek? Kaznivo dejanje? Oboje?

Pred dnevi je Štajerska varda napovedala ponovno povečano prisotnost na meji s Hrvaško, kjer naj bi policiji in vojski »pomagala« loviti begunce. To sicer nemoteno počne že dve leti, čeprav naj bi vse parlamentarne stranke razumele ogorčenje javnosti in napovedujejo obračun s takšnimi paravojaškimi enotami. Varda za prihodnji konec tedna, od 25. do 27. septembra, napoveduje velik tabor v Slovenskih Konjicah, spletni portal Net TV pa o obmejni milici že dlje snema in predvaja dokumentarno serijo …

Veliki cenzor

Ko je Aleš Hojs postal minister za notranje zadeve, je postal tudi najvplivnejše ime slovenskega filma; le od njegove dobre volje je odvisno, ali bomo pri nas sploh še posneli kak film in ali bodo družine filmskih delavcev, ki že leto dni niso prejeli plačila za že opravljeno delo, prihodnji mesec lahko plačale račune in si kupile hrano. Da je kot predsednik vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve pristojen tudi za film, ni njegova krivda; gre za potezo prejšnje vlade, ki je filme uvrstila med ključne državne investicije, kakršna je denimo gradnja bolnišnic, in te potrebujejo odobritev številnih instanc, od kulturnega in finančnega ministrstva do vlade.

SDS ima v vojski prevladujoč vpliv

Trenutna vlada pravi, da ji je mar za vojsko, da jo razume in da bo uredila njene težave. Za oborožitev je namenila 780 milijonov evrov, spreminja zakon o obrambi in pravi, da bo poskrbela za navadne vojake, ki morajo po 45. letu starosti zapustiti vojsko. O tem, pa tudi o vplivu politike v vojski in o sodelovanju vojske na meji smo se pogovarjali z vojaškim sindikalistom Boštjanom Korelcem.

Elita satanističnih pedofilov

Čeprav se sodobne teorije zarote načelno bohotijo predvsem v robnih spletnih skupnostih, se v zadnjem času iz obskurnih kotičkov interneta čedalje pogosteje selijo tudi v resničnost: včasih kot teroristični napadi, ki so posledica radikalizacije peščice, ki goreče podleže kolektivnim fantazijam, pogosteje pa se v obliki protestov selijo na ulice. Konec prejšnjega meseca so bili tako po številnih mestih v Združenih državah, pa tudi v Evropi, denimo v Londonu in Berlinu, množični protesti vernikov v različne teorije zarote. V množici so prevladovali tisti, ki verjamejo v t. i. plandemijo, torej v to, da je pandemija koronavirusne bolezni pravzaprav zrežiran nateg vladajoče elite, družbo pa so jim delali tudi goreči nasprotniki cepljenja in tehnologije 5G, ki jo mnogi konspirologi po nelogičnem sklepanju povezujejo tudi s koronavirusom. Med protestniki je bilo tudi mnogo takšnih, ki se – sodeč po napisih na transparentih – borijo za otroke. Lahko bi sklepali, da gre pri prizadevanju slednjih za plemenit namen, a ker napise tipa »Rešimo otroke« krasi tudi črka Q, vemo, da gre pravzaprav za vernike v teorijo zarote QAnon. Gre za popolnoma neutemeljeno, skrajno desničarsko in antisemitsko teorijo, ki med drugim pravi, da ameriški predsednik Donald Trump bije skrivno vojno proti liberalni eliti satanističnih in ljudožerskih pedofilov. Ta naj bi iz zlorabljenih otrok črpala skrivnostno snov adrenokrom, s katero se zlobni hollywoodski in politični elitneži ne le omamljajo, temveč si podaljšujejo življenje in ohranjajo mladostni videz.

Zakaj tudi Koroška potrebuje parado

Preteklo soboto, 12. septembra, je na Koroškem, natančneje v Slovenj Gradcu, potekala prva Parada ponosa. Lahko bi rekli, da je bila v Sloveniji sploh prva, ki je potekala v manjšem mestu. Udeležilo se je je približno 150 ljudi, to je za prvič in glede na okolje spodbudna številka. Podpornice in podporniki so prišli iz vse Slovenije, nekaj jih je bilo iz tujine, sporočilo pa je bilo jasno: parade ponosa niso več zgolj stvar velikih mest in prestolnic. V Mariboru so jo lani pripravili prvič, v Ljubljani pa bo prihodnjo soboto, 26. septembra (sicer v nekoliko okrnjeni različici glede na okoliščine zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa), potekala že dvajseta. Pri prireditvah, ki opozarjajo na enakopravnost in človekove pravice, je decentralizacija zelo pomembna, saj večja mesta praviloma veljajo za strpnejša, manjši kraji za konservativnejše. Mladi predstavniki populacije LGBT+ zato nemalokrat s podeželja »bežijo« v večja mesta, kot sta Ljubljana in Maribor.