• Damjana Kolar

    10. 10. 2017  |  Kultura

    Tinta namesto Stripolisfesta

    Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 10. do 14. oktobra potekal festival stripa Tinta, naslednik Stripolisfesta, ki se je odvijal v Ljubljani med leti 2013 in 2016. Festival je nastal iz rednih mesečnih stripovskih večerov v Kinu Šiška, v štirih letih pa iz enodnevnega dogodka zrasel v večdnevni stripovski festival z razstavami, delavnicami, pogovori z domačimi in tujimi stripavtorji ter strokovnjaki, stripovskim sejmom, dražbo stripovskih originalov, branji stripov v živo, filmskimi projekcijami in drugim stripovsko obarvanim dogajanjem. Za letošnjo festivalsko podobo, škrata Tinto je poskrbel Tomaž Lavrič, nagrajenec Prešernovega sklada, med gosti pa bodo angleška striparka in aktivistka Kate Evans, francoski stripar Boulet in legenda srbske podtalne stripovske scene Aleksander Zograf.

  • Damjana Kolar

    10. 10. 2017  |  Kultura

    Nagrada za najboljšo glasbo na festivalu na Tenerifih

    Celovečerni dokumentarni film Zadnji ledeni lovci v režiji Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja, ki je na 8. Festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu prejel nagrado Vilka Filača za najboljšo fotografijo, avtor glasbe Miha Petric pa je bil pred kratkim nagrajen za najboljšo glasbo na Tenerife International Film Music Festival.

  • Darja Kocbek

    9. 10. 2017  |  Svet

    Ne sanjajo več o lastnem domu

    Štirje od pet Avstrijcev menijo, da si običajni državljani ne morejo več privoščiti lastnega stanovanja. Od leta 2007 so se cene stanovanj v Avstriji povišale za okroglih 60 odstotkov, kar je tri krat večji dvig od inflacije. Najbolj so cene stanovanj narasle na Dunaju, in sicer kar za več kot 80 odstotkov. V preostalih osmih zveznih deželah so se v zadnjih desetih letih stanovanja podražila »samo« za 48 odstotkov.

  • Borut Mekina

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    SDS banksterji?

    Domnevno pranje iranskega denarja v NLB med letoma 2008 in 2010 je za poslanca SDS Anžeta Logarja, ki vodi preiskovalno komisijo za bančni primanjkljaj, afera tisočletja. Vanjo naj bi bil vpleten ves slovenski (levi) politični vrh, ki naj bi bil celo vedel, da največja slovenska banka pere iranski denar, namenjen za izdelavo jedrske bombe. Mediji, ki so v lasti stranke SDS, že vse od razkritja primera špekulirajo, kakšen odstotek od oprane milijarde evrov – morda celo do 60 odstotkov – naj bi bilo v zameno za molk dobilo omrežje, katerega lovke segajo od Milana Kučana do Janeza Zemljariča, SDS pa je o tem primeru »mednarodnih razsežnosti« obvestila celo tuje institucije, kot je evropska komisija.

  • Damjana Kolar

    9. 10. 2017  |  Kultura

    Dnevi nemškega filma v Ljubljani

    Od 12. do 27. oktobra bo v Ljubljani potekal festival Dnevi nemškega filma, ki ga že tretje leto zapored organizira Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju s Slovensko kinoteko. V Slovenski kinoteki bo predstavljen izbor novejših filmskih del režiserjev Mattija Geschonnecka, Margarete Kreuzer, Christiana Schwochowa in Thomasa Arslana, v prostorih Goethe-Instituta pa se bodo poklonili vzhodnonemškemu filmarju Franku Beyerju.

  • KS, STA 

    9. 10. 2017  |  Svet

    Več sto tisoč protestnikov proti osamosvojitvi Katalonije 

    Teden po katalonskem referendumu, ko se je za neodvisnost Katalonije po končnih izidih glasovanja odločilo 90,18 odstotka volilnih udeležencev, so ulice španskih mest zasedli nasprotniki osamosvojitve Katalonije. Protestni shodi proti katalonski neodvisnosti so svoj vrh dosegli včeraj, ko se je po navedbah organizatorjev iz organizacije Katalonska civilna družba na ulicah Barcelone zbralo več kot milijon ljudi, policisti pa so poročali o 350 tisoč glavi množici protestnikov. Španski premier Mariano Rajoy, ki še vedno odločno nasprotuje katalonski samostojnosti, je na Twitterju protestni shod seveda podprl.

  • Uredništvo

    6. 10. 2017  |  Svet

    Tudi Julian Assange objavil Mladinino naslovnico

    Že včeraj je bila Mladinina naslovnica Rojstvo države pravi spletni hit v Španiji, objavil jo je celo prvi komunikator katalonske vlade. Do zdaj ima skupaj že več kot 3.000 delitev in več kot 2.500 všečkov. Če temu prištejemo še objavo Juliana Assanga, ustanovitelja WikiLeaksa, ki je Mladinino naslovnico prav tako objavil prek Twitterja, je zdaj vseh delitev 40. številke Mladine že okoli pet tisoč.

  • Spomenka Hribar

    6. 10. 2017  |  Politika

    Podrejanja Slovenije EU mi je preprosto dovolj!

    Spoštovani predsednik Vlade R Slovenije! Veselim se vsakega uspeha Vlade (premalo krat doživi priznanje za svoje dosežke!), večkrat sem nezadovoljna, tokrat pa me je razočarala in razjezila Vaša izjava v zvezi z referendumom Kataloncev za samostojno državo! Prav mi, Slovenci bi morali Kataloncem prisluhniti in jih podpreti v njihovi težnji po osamosvojitvi, ker imamo s tem izkušnjo in smo imeli srečo, da nam je uspelo! Obsojamo nasilje tudi nad živalmi, ljudstvu, ki hoče imeti svojo državo, pa moramo priznati njihovo izvirno pravico do samoodločbe! Ja, celo o pravicah živali se govori …

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    Še 16 dni do volitev

    Do volitev je še 16 dni – čez dobra dva tedna bomo torej izbirali predsednika republike. Po ustavi naj bi šlo za osebo, ki ima toliko moralne avtoritete, da zna poseči v družbeno dogajanje kljub odsotnosti dejanske politične moči. Za resno izpolnjevanje te vloge je treba imeti integriteto, ugled, karizmo – drugače je pač to bolj protokolarna funkcija, razen ko gre za imenovanja in predloge. Spoštovan predsednik lahko usmerja družbo, se odzove, ko ta zaide, in včasih tudi resno zareže vanjo. Prihodnje leto bodo volitve v državni zbor – in predsednik z močjo in karizmo lahko vpliva tudi na to, kakšna koalicija vodi vlado.

  • Franco Juri

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Rojstvo države

    Prvi oktober 2017 je bil dan za zgodovino; v Kataloniji je, dobesedno, tekla kri. Sledili so osuplost, ogorčenje in razočaranje; nasilna represija se ni zgodila na Balkanu, v Rusiji, v Venezueli ali v Turčiji. Zgodila se je v demokratični, miroljubni in civilizirani Evropi, v demokratični, miroljubni in civilizirani Španiji, v demokratični, miroljubni in civilizirani Kataloniji. Evropa je prejšnjo nedeljo v krču in nemo ali z jecljanjem opazovala policijsko nasilje nad Katalonci, ki so želeli le glasovati. Pred tem je predsednik evropskega parlamenta, Antonio Tajani, odločno podprl stališča španskega premiera Mariana Rajoya in katalonsko odločitev razglasil za protiustavno. Podobno je zamrmral predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Sledili so mu tudi drugi evropski veljaki.

  • Narobe svet

    Poskušal sem stati ob strani in se ne vmešavati, saj nisem ne Katalonec ne Španec, čeprav že več kot štiri leta živim v Barceloni, tam plačujem davke in si ustvarjam dom. A nedeljski dogodki nobenega z zdravo pametjo ne morejo pustiti ravnodušnega. Biti priča temu, kako španska policija poskuša nasilno preprečiti glasovanje, zbada ljudi, ki miroljubno čakajo v vrsti, da bi oddali svoj glas, ali pa s pendreki in gumijastimi naboji deluje zoper državljane, ki se samoorganizirajo, da bi obvarovali že oddane glasovnice, je nekaj nepojmljivega. Še posebej presenetljivo je, kakšni neverjetni medijski spini se dogajajo od nedelje. Namesto da bi se vsi ogorčeno odzvali na dogajanje, obstajajo diametralno nasprotne naracije dogajanja.

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji in Kataloniji

    Z dr. Lisjakom Gabrijelčičem, zgodovinarjem, urednikom revije goriških študentov humanističnih ved Razpotja in izvrstnim poznavalcem razmer v Španiji in Kataloniji, smo se pogovarjali o zgodovinskih vzrokih sedanjih napetosti med Španijo in Katalonijo, o različnih oblikah katalonskega in španskega nacionalizma, o nastanku in zagatah današnjega »asimetričnega« ustroja Španije in kaj katalonska »ruptura«, enostranski prelom z Madridom, pomeni za druge evropske separatistične regije. Pa tudi o ravnanju EU v »iskanju« miroljubnih in demokratičnih rešitev.

  • Vzpon in padec bitcoina

    Denar je sveta vladar, pa naj kdor hoče reče, kar hoče. Še več, ljudje smo pohlepni, tudi o tem ni dvoma. Le tako je mogoče razložiti bitkojnovsko manijo, ki se širi zadnja leta in še posebej letos. Ko nam nekdo reče, da je mogoče z nekakšnimi imaginarnimi številkami bajno zaslužiti, mu verjamemo. Še posebej, ko nam to dokaže z grafikonom, ki prikazuje 500-kratno rast vrednosti teh številk v samo petih letih! Saj veste, če denar naložite v banko in ga nemara celo vežete, bo dobiček v petih letih bolj ali manj nič.

  • Damjana Kolar

    6. 10. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    V K4 bo gostoval berlinski DJ Nicolas Lutz, v Kurzshluss se vračajo Shapeshifters, ki se jim bodo na odru pridružili Sharkastique. V Gala hali bodo v okviru serialke Pod pritiskom nastopili Borka, Bakto, Woo-D, v Modrem kotu pa bodo na techno zabavi vrteli Thon Kland, S. A. Voidette, R36, Herman K.

  • Uredništvo

    5. 10. 2017  |  Svet

    Mladinina naslovnica je hit v Španiji

    Naslovnica nove Mladine (Rojstvo države), ki bo izšla jutri, je na Twitterju postala pravi hit. Med drugimi jo je objavil tudi prvi komunikator katalonske vlade Jaume Clotet. Avtor naslovne ilustracije je Mladinin karikaturist in nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič. Temo o tem, ali bo prevladal razum ali pa Katalonijo čaka krvav balkanski razplet, je pisal Franco Juri, politični komentator in nekdanji slovenski veleposlanik v Španiji. 

  • KS, STA 

    5. 10. 2017  |  Svet

    Katalonija naj bi samostojnost razglasila že v ponedeljek

    Katalonski premier Carles Puigdemont je v televizijskem nagovoru ponovil, da bo uveljavil referendumsko odločitev o neodvisnosti Katalonije. Njegova vlada namerava v teh dneh odnesti rezultate referenduma v katalonski parlament in pripraviti deklaracijo o neodvisnosti. Dokončno odločitev o datumu razglasitve samostojnosti Katalonije, naj bi sicer že včeraj sprejeli vodji poslanskih skupin separatističnega zavezništva Junts pel Si (Skupaj za da) in leve stranke CUP (Candidatura d'Unitat Popular). Mireia Boya, poslanka stranke CUP, pa je na Twitterju razglasitev neodvisnosti napovedala za ponedeljek, kar so povzeli tudi številni mediji.

  • Izak Košir

    5. 10. 2017  |  Družba

    V ritmu slabih odločitev na nacionalki

    Pred dnevi smo na Facebookovi strani glasbene oddaje Aritmija prebrali, da se njena zgodba končuje, kar je presenetilo marsikoga, predvsem glasbenike in glasbene navdušence. S tem se končuje zgodba edine kakovostne oddaje, namenjene popularni glasbi, na TV Slovenija. Njeni ustvarjalci (v ekipi so tudi voditelji in novinarji Katarina Čas, Toni Cahunek, Miha Šalehar, Luka Zagoričnik, Gregor Bauman, Miroslav Akrapovič, Igor Pavkovič, Kaja Sajovic in Sandi Sadar Šoba, če jih naštejemo zgolj nekaj) so zapisali, da jih je programska odločitev tik pred začetkom nove sezone neprijetno presenetila.

  • IK, STA

    5. 10. 2017  |  Družba

    Gasilci pred vlado zahtevajo pošteno plačilo za pošteno delo

    Poklicni gasilci, kot pravijo v njihovem sindikatu, zahtevajo poštene osnovne plače. V pogajanjih so predlagali, da bi bili vsi gasilci deležni dviga za dva plačna razreda, na dveh delovnih mestih (vodja gasilske skupine in vodja izmene II) pa za tri plačne razrede. Vlada pristaja na zvišanje plač v manjšem obsegu. Po njeni ponudbi bi, kot je v minulih dneh pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, za dva plačna razreda napredovalo 72 odstotkov gasilcev in skoraj vsi ostali vsaj za enega.

  • Darja Kocbek

    5. 10. 2017  |  Svet

    Googlov in Facebookov problem z lažnimi novicami

    Ko se je v noči na ponedeljek razširila novica o pokolu v Las Vegasu, ni trajalo dolgo, ko so na spletu začeli krožiti sumi in lažne informacije o storilcu, njegovem motivu in povezavah. Google in Facebook, ki sodita med največje medijske platforme na svetu, sta imela pri razširjanju teh lažnih novic spet glavno vlogo. Raziskave novinarjev revije Atlantic so pokazale, da je bilo nekaj ur po dogodku na glavni googlovi novičarski strani objavljenih več člankov, da je storilec nedolžen in podpornik nekdanjega predsednika ZDA Baracka Obame, v Neue Zurcher Zeitung piše Fabian Urech.

  • Uredništvo

    5. 10. 2017  |  Politika

    Kaj vse gre lahko narobe

    Britanska premierka Theresa May je med svojim govorom naletela na nemalo težav - od izgube glasu zaradi kašljanja in odpadajočih črk z napisa za njo, do pranksterja, ki ji je med govorom predal dokument P45, ki ga v Veliki Britaniji delodajalci ponavadi izročijo odhajajočim oziroma odpuščenim delavcem. 

  • Damjana Kolar

    5. 10. 2017  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    V Mariboru bodo z razstavo Pionirji računalniške umetnosti odprli 22. mednarodni festival računalniške umetnosti. V Kinu Šiška bosta nastopila Danielle de Picciotto (soustanoviteljica znamenitega berlinskega Love Parade) in Alexander Hacke (član legendarnih Einstürzende Neubauten), ki bosta predstavila najnovejši projekt Perseverantia. V ljubljanski Drami bodo premierno uprizorili  celovečerno enodejanko Dušana Jovanovića Zid, jezero, ki je bila na njihovem odru prvič uprizorjena leta 1989. 

  • Urša Marn

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Ekonomija

    Cene letijo v nebo

    Cene stanovanjskih nepremičnin po vsej državi, še posebej pa v Ljubljani zadnje mesece naraščajo. V drugem četrtletju letošnjega leta so se cene novih stanovanj in družinskih hiš v povprečju zvišale za 9,4 odstotka glede na prvo četrtletje, cene rabljenih stanovanj in družinskih hiš pa za 3,4 odstotka. Danes so cene rabljenih stanovanj v Ljubljani v povprečju že skoraj za petino višje kot leta 2015.

  • KSENJA STROŽIČ

    4. 10. 2017  |  Družba

    15 tisoč podpisov za legalizacijo in regulacijo konoplje

    Piratska stranka se ne strinja z letošnjo uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki omogoča uporabo konoplje samo v medicinske namene, pri čemer pridelava in predelava konoplje nista dovoljeni. Meni, da je to premalo in da mora vlada na tem področju storiti več, in sicer konopljo popolnoma legalizirati in regulirati. V ta namen so aprila začeli zbirati podpise s spletno peticijo in na terenu, po šestih mesecih so jih zbrali nekaj več kot 15 tisoč. Podpise bodo skupaj z zahtevo po popolni legalizaciji in regulaciji konoplje vladi predali po predsedniških volitvah. 

  • Ksenja Strožič 

    4. 10. 2017  |  Svet

    V pričakovanju Nobelove nagrade za mir  

    Včeraj je Inštitut Karolinska iz Stockholma sporočil prejemnike Nobelove nagrade za fiziko. Dobili so jo trije znanstveniki iz ZDA, in sicer Rainer Weiss, Barry Barish in Kip Thorne za prvo neposredno potrditev obstoja gravitacijskih valov. Njihovo odkritje je potrdilo tudi eno od napovedi Alberta Einsteina v njegovi splošni relativnosti teoriji.

  • Damjana Kolar

    4. 10. 2017  |  Kultura

    Nacija, natura, norma

    Od 6. do 14. oktobra bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal 23. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki že od leta 1995 "nagovarja in pretresa občinstvo, ki si želi izostriti poglede ter razširiti obzorja na področju enakopravnosti, solidarnosti in raznolikosti. Drzno vabi k aktivnemu razmisleku, spodbuja dialog, živahno razpravo in nova spoznanja." Festival bo 4. oktobra uvedel koncert ameriške skladateljice Sorrel Hays.

  • Damjana Kolar

    4. 10. 2017  |  Kultura

    Stripi in grafike Davida Krančana

    V Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici bodo jutri, 5. oktobra ob 19.00 odprli razstavo Davida Krančana z naslovom Deveta briga, ki predstavlja celovit vpogled v njegovo ustvarjanje na področju stripa in grafike v zadnjih letih. Večji del razstave je namenjen prikazu originalnih risb iz dveh večkrat nagrajenih stripovskih albumov, ki sta izšla pri Stripburgerju: Grdina (2014) in Pijani zajec (2015).

  • Izak Košir

    3. 10. 2017  |  Svet

    Kučan in Rupel skupaj ‒ za Katalonijo

    V podporo katalonskemu narodu in njegovi pravici do samoodločbe so se oglasili tudi slovenski intelektualci, politiki, kulturniki in novinarji. Skupina podpisnic in podpisnikov želi s peticijo izraziti pretresenost nad nasiljem, ki so ga španske oblasti izvajale nad Katalonkami in Katalonci na dan referenduma, ki ga je izglasoval demokratično izvoljeni katalonski (regionalni) parlament. Od predstavnikov institucij Evropske unije in slovenskih oblasti zahtevajo, da nasilje nedvoumno obsodijo in ukrepajo v skladu s pravnim redom. Usoda Katalonk in Kataloncev je tudi naša usoda. Izražamo jim vso solidarnost in podporo. Peticija v podporo katalonskemu narodu je objavljena na tem spletnem naslovu. K podpori vabijo vse državljanke in državljane.

  • Darja Kocbek

    3. 10. 2017  |  Svet

    Nova diskriminacija LGBT populacije

    Pred približno sedmimi leti je v ZDA trener padalstva Donald Zarda eni od učenk med pripravo za skok dejal, da je »100-odstotno istospolno usmerjen«. Pozneje je razložil, da ji je to povedal zato, ker se je učenka zaradi tesnega fizičnega stika počutila neprijetno. Pri tem jo je gledal fant, prijatelj pa jo je zbadal, da je preveč tesno privezana na drugega moškega.

  • Izak Košir

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Družba

    Zmaga harmonike

    Nekaj bralcev je opisalo dogodek v središču Ljubljane, kjer so policisti opozorili kitarista na ulici, da ne sme imeti ojačevalnika za svoje glasbilo, ker naj bi bilo to za ulične glasbenike prepovedano. To ureja posodobljeni odlok o posebni rabi javnih površin v 21. členu, ki določa časovno omejitev uličnega nastopanja in prepoveduje rabo zvočnih naprav, tudi če so te na baterijsko napajanje. Omenjeni ulični kitarist igra jazz na električno kitaro in brez ojačevalnika glasbe ne more izvajati. Jazz, ki ga igra, ni glasen, tudi ne uporablja distorzije, ki jo poznamo iz rockovskih žanrov. Če bi ta jazzovski kitarist električno kitaro igral brez ojačevalnika, ga mimoidoči sploh ne bi slišali.