Erotična mora na farmi prašičev

V Ljubljanski Galeriji Vžigalica bodo 12. novembra ob 19.00 odprli razstavo japonske umetnice Saeborg (skovanka imena Saeko in besede kiborg) z naslovom Klavnica 17, ki je nastala v sodelovanju s 35. Festivalom LGBT filma. Na razstavi predstavlja napihljiva bitja iz lateksa, ki na prvi pogled morda apelirajo na eksces in fetiš, a jih umetnica vidi kot formiranje svobode spolov in spolnosti v najširšem smislu. En dan pred odprtjem razstave, 11. novembra ob 19.00 bo v Slovenski kinoteki projekcija filma Queer Japan v režiji Grahama Kolbeinsa in pogovor zumetnico. 

Antijunak našega časa

Od izdaje romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda, ki ga pogosto označujejo za enega velikih ameriških romanov, bo kmalu minilo sto let, a zanimanje zanj ni nič manjše. Knjiga je še vedno na vrhu lestvic najbolj priljubljenih knjig vseh časov in na seznamih obveznega branja šolarjev po svetu. Toda če se pri nekaterih starejših delih lahko upravičeno vprašamo o njihovi aktualnosti za današnji čas, sploh v primeru, da so uvrščena v šolski kurikulum, pri Gatsbyju te dileme ni, kajti njegova zgodba je univerzalna: v pripovedi o ameriškem povzpetniku Jayu Gatsbyju, ki se dokoplje do bajnega bogastva in zaslovi z organizacijo zabav, da bi osvojil mladostno ljubezen, plehko lepotico Daisy Buchanan, vendar neslavno propade, je sicer zajeta esenca zlatih dvajsetih let prejšnjega stoletja v ZDA, a Gatsby je literarni lik za vse čase: po poreklu mali človek, ki je bolestno hlepel po uresničenju ameriškega sna; po denarju, moči, ugledu – da bi mu vse to nazadnje prineslo ljubezen.

»So rekli, da moram jesti v štali, ker prizadetka ne bodo futrali v hiši«

Težko je brati zgodbe o človeški hudobiji in nasilju. Predvsem o tistem, ki ga povzročijo najbližji. A ker se to dogaja številnim, ki so prisiljeni molčati ali zaradi drugih razlogov ne upajo spregovoriti, se nam zdi pomembno, da z objavami njihovih izpovedi prekinemo molk in prispevamo k detabuiziranju tematike. Žrtev je namreč veliko več, kot si predstavljamo. "Po nogah imam rane, pa ne vem, komu bi pokazala, bolijo me, včasih teče ven gnoj, res smrdijo. Kisovi obkladki mi pomagajo, ampak ta mesec nimam več denarja, moram počakat, da se koledar obrne, da bo denar. Če bo, ko plačam račune. Te moram plačati, da me ne pride brat nagarbat,"je povedala Vika. Njeno zgodbo, ki jo je posredovalo društvo Humanitarček (v okviru #projektVIDA), spodaj objavljamo v celoti.

Oblečeni spomeniki in nekulturna dediščina

V Galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani bodo, 11. novembra ob 19.00 odprli dokumentarno razstavo Marije Mojce Pungerčar z naslovom Oblečeni spomeniki, nekulturna dediščina, ki govori o preizkušanju meja umetniške svobode v javnem prostoru. Kustosinja razstave: doc. dr. Petja Grafenauer.

Kanye West: kristjan, genij, milijarder in predsednik?

Ko gre za Kanyeja Westa, nas nič več ne bi smelo presenetiti. Niti to, da glasbenik, ki je pravkar izdal ploščo Jesus is King (recenzijo objavljamo v aktualni Mladini), razmišlja o tem, da bi si ime za leto dni uradno spremenil v »Christian Genius Billionaire Kanye West«.

Še ena prijateljska naveza na desnici?

Po objavi odmevnega članka Polni žepi javnega denarja, v katerem je Vasja Jager razkril, kako se z javnim denarjem financirajo nekatere zasebne fakultete, med njimi tudi Fakulteta za dizajn, ki bi ji pravzaprav lahko rekli družinsko podjetje Matičič-Zver, do akreditacije za delovanje in koncesije pa se je dokopala v času Janševe vlade, se nam je oglasila študentka te fakultete, ki želi ostati anonimna. Kam gre ves ta javni denar, ki ga fakulteta počrpa, je uganka, pravi, kajti vsaj po njenih opažanjih ne zapravlja pretirano za material, ki bi ga študentje potrebovali pri svojem delu, niti ne vlaga v nadstandardno kvaliteto programov. Je pa zato pred nekaj tedni opazila, da je pred fakulteto parkiran čoln srednje velikosti, zato jo je zanimalo, ali gre za novo pridobitev šole, od katere študentje verjetno zopet ne bodo imeli nič.

Zakaj so oblasti svoje državljane vse bolj pripravljene zatreti z uporabo sile

Kaj je skupnega množičnim protestom, ki smo jim priča po svetu? Smo priča novi globalni revoluciji? Ali je neumnost iskati skupni imenovalec med Indijci, ki protestirajo zaradi cene čebule, in demonstracijami za demokracijo v Rusiji? Simon Tisdall v Guardianu ugotavlja, da se demonstracije po državah razlikujejo v podrobnostih, skupno pa jim je, da protestirajo mladi, ki zahtevajo spremembe.

Anica Mikuš Kos: Vsaka vas prenese eno ali dve migrantski družini

"Ko sem bila denimo v Švici, sem stanovala v nemško govorečem delu. Čeprav ta država nima odprte integracijske politike, sem videla, da imajo v mnogih vaseh tri hišice, namenjene migrantom. Ko ena družina odide, pride druga. To se mi zdi lepa rešitev. Vsaka vas prenese eno ali dve migrantski družini".  (Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, otroška psihiatrinja in ena od vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij v intervjuju za spletni časopis Časoris)

Zeleni po(d)uk

Italija bo prva na svetu v učni načrt kot obvezna predmeta uvedla trajnostni razvoj in podnebne spremembe. Državne šole bodo agendo OZN za trajnostni razvoj 2030 v pouk začele vključevati septembra, posredno pa bo zajeta v vseh predmetih. Grimsova ekoteroristična nočna mora se tako uresničuje, Salvinijeva pa tudi. Progresivni minister za šolstvo in Salvinijev antipod Fioramonti je prav tako pobudnik obdavčenja sladkorja ter letalskih poletov.

Vroči planet

Zemljino ozračje se segreva hitreje kot kadarkoli v znani zgodovini. Temperaturni rekordi padajo praktično eden za drugim. Znanstvenikom počasi zmanjkuje načinov, kako javnost in odločevalce opozoriti pred prihajajočimi nevarnostmi.

1. svetovna vojna skozi 3D očala

V Kinodvoru Ljubljana bodo 11. novembra ob 19.00 predvajali monumentalni  dokumentarec Nikoli se ne bodo postarali v režiji Petra Jacksona, ki nas s pomočjo najsodobnejše tehnologije obdelave slike in zvoka ter v 3D tehniki postavi naravnost v pretesne škornje britanskega vojaka na zahodni fronti. Režiser je 100. letnico konca 1. svetovne vojne obeležil s filmom, ki postavlja nov mejnik v uporabi arhivskega gradiva.

Janez Janša vs. Lovro Matič

OGLEDALO

REJVikend

Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bodo v okviru trap serialke KROM v živo nastopili 36H, ki mu bodo sledili Felis Catus (YGT), Fomo, Shao, Junker in Re3600. V Channel Zeru bodo na Kung Fu Techno večeru nastopili Veztax, Adamm in Spark, v Jazz klubu Satchmo pa v okviru Difrakcije AbsoluteZero, The SchamRollz, Concrete, Nukleus, Aniline b2b Dominus Diaboli.

Levica: »Desnica in koalicija skupaj za najbogatejše«

Na odboru za finance sta koalicija in desnica z združenimi močmi zavrnili finančni del predloga Levice, ki omogoča ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je v sporočilu za javnost zapisala, da bi bilo ob sprejetju predloga na boljšem 95 odstotkov ljudi oziroma vsi upokojenci, velika večina samozaposlenih, ter vsi s plačami do 5200 evrov bruto mesečno. "Če bi bil predlog sprejet, ne bi več upokojenec s 500 evri pokojnine in menedžer s 10.000 evri plače plačevala enakega zneska za dopolnilno zavarovanje (35 evrov mesečno), temveč bi prispevala v skladu s svojimi zmožnostmi, tako da bi upokojenec prispeval 30 evrov manj, menedžer pa 20 evrov več kot zdaj," so dodali. 

»Po šoli in po maši je hodil v mojo sobo. Bolelo je.«

Skoraj osemdesetletna Lenka je bila v življenju večkrat spolno in fizično zlorabljena. Težko je brati takšne zgodbe, a ker se to dogaja številnim ženskam, ki so prisiljene molčati ali zaradi drugih razlogov ne upajo spregovoriti, se nam zdi pomembno, da z objavami njihovih izpovedi prekinemo molk in prispevamo k detabuiziranju tematike. Žrtev je namreč veliko več, kot si predstavljamo. "Jaz dobim 298 evrov. S tem denarjem ne morem niti vseh položnic pozimi pokrit. Jem juho, tisto za par centov. Razredčim jo za par dni. Pa kak kruh. Pri 78. ne rabim več. Duša me boli. Ponoči sanjam očkota, pa rejnika. Če se spomnim, me boli," je povedala Lenka. Njeno zgodbo, ki jo je posredovalo društvo Humanitarček (v okviru #projektVIDA), spodaj objavljamo v celoti. 

Matej Tonin: Da bi nastala kakšna druga vlada, je problem ena oseba

"Da bi nastala kakšna druga vlada, je po vseh mojih pogovorih, ki sem jih imel, problem ena oseba. Ta oseba ne misli spreminjati svojih pozicij, tako da jaz v sedanji konstelaciji ne vidim nobenih možnosti, da bi prišlo do kakršnekoli druge vlade."

Manj dela je dobro za okolje

Podobno, kot se je pred skoraj 100 leti zdelo neverjetno, da podjetje Ford Motors uvaja 40-urni tedenski delovnik, se tudi danes marsikomu zdi rahlo predrzno, da bi delali 6 ur na dan ali pa imeli proste petke. Večina pilotnih projektov nakazuje, da krajši delovni čas vsaj sprva opazno vpliva na dvig zadovoljstva in produktivnost zaposlenih, podjetja pa prihranijo pri obratovalnih stroških. Krajši delovnik predstavlja tudi možnost za odpiranje novih delovnih mest, 4-dnevni delovni teden pa bi drastično zmanjšal okoljske obremenitve. Raziskave kažejo tudi, da 25 % zmanjšan obseg dela predstavlja približno enak odstotek zmanjšanja ogljikovih izpustov in je tako logično ena izmed osrednjih zahtev okoljskega aktivizma. 

Zakaj vse več ljudi ne zmore več?

Jutri izide nova številka Mladine. To je njena naslovnica, zakrivil jo je Uroš Abram. Vabljeni k branju! Na prodajnih policah in na naši spletni strani od petka, 8. novembra, naprej.