-
5. 3. 2019 | Družba
Pokojnemu novinarju Mladine plaketa mesta Sarajevo
Sarajevski mestni svet je sprejel odločitev, da bodo novinarju Mladine Ivu Štandekerju, ki je bil ubit med poročanjem iz obleganega Sarajeva v začetku vojne v BiH leta 1992, posthumno namenili priznanje plaketa mesta Sarajevo, piše na Facebook strani slovenskega društva iz Sarajeva SD Cankar. Kot so še zapisali na društvu, je bil Štandeker eden od novinarjev slovenskega tednika Mladina, ki so bili v 90. letih minulega stoletja s svojimi kritičnimi besedili veliko pred svojim časom. Štandeker je poročal iz obleganega Sarajeva ter sočustvoval s trpljenjem tamkajšnjih prebivalcev. Znana je njegova izjava "rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada".
-
5. 3. 2019 | Družba
Zakaj je dvig minimalne plače najbolj učinkovito zdravilo
Julio Payes, ki je prišel v ZDA iz Gvatemale, je leta 2014 opravljal dve službi za polni delovni čas. Od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj je prodajal hitro hrano v restavraciji McDonalds. Potem je imel dve uri časa za počitek in prhanje. Med 8. in 16. uro jer opravljal različna dela za določen čas. Za vsa dela, ki jih je opravljal, je dobival minimalno plačo, v New York Timesu piše Matthew Desmond, profesor sociologije na univerzi Princeton in avtor knjige Evicted. »Počutil sem se kot zombi,« pravi Payes. Bil je brez energije in vedno žalosten. Šestnajst ur na dan, sedem dni v tednu je moral delati, da je zaslužil dovolj za pokritje osnovnih potreb.
-
5. 3. 2019 | Kultura
20 let festivala, ki je ime dobil po siroti, ki je zasedla graščino
Od 6. do 10. marca bo v različnih prostorih avtonomne tovarne Rog in AKC Metelkova mesto potekal 20. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, na katerem se bo odvilo 16 dogodkov. Festival že od začetka predstavlja delo ustvarjalk in aktivistk, ki delujejo na območju Metelkove mesta, k sodelovanju pa vabi tudi politično sorodne avtorice z Balkana in iz drugih dežel. Ime festivala izhaja iz imena revne junakinje iz romana Die rote Zora und ihre Bande, ki jo je po koncu 1. svetovne vojne napisal nemški pisatelj Kurt Kläber. Rdečo Zoro in druge zgodbe je objavil pod psevdonimom Kurt Held, saj se je moral kot nemški politični pregnanec Hitlerjeve dobe in kot komunist tudi v “nevtralni” Švici zavezati ustvarjalni molčečnosti.
-
4. 3. 2019 | Politika
Tožilstvo je umaknilo obtožni predlog zoper visokega cerkvenega predstavnika Tadeja Strehovca, ki so mu sodili zaradi domnevnega sovražnega govora, poroča časnik Dnevnik. Strehovec je na sojenju povedal, da sicer ve, kdo je objavil sporni članek, a da njegovega imena ne bo izdal. Izvedenec na področju računalniške stroke Miran Ulbin je povedal, da iz podatkov, ki jih je lahko pridobil, ni mogoče identificirati, ali je Strehovec avtor spornega članka. Prav tako iz podatkov ni mogoče določiti, katere konkretne osebe so sodelovale pri kreiranju tega članka. Strehovec je na sojenju trdil, da se je članek na spletni strani pojavil brez njegove vednosti. Ker ni odgovorni urednik spletne strani (tožilstvo je sicer trdilo, da v resnici po vsebini svojega dela je odgovorni urednik, le da tega noče priznati), mu za objave tudi ni treba vedeti.
-
4. 3. 2019 | Kultura
Umrl je pevec skupine The Prodigy
"Njegove smrti ne obravnavamo kot sumljivo," je novico o smrti Keitha Flinta, frontmana glasbene zasedbe The Prodigy, komentiral predstavnik britanske policije v kraju Essex. Flinta so namreč danes zjutraj našli mrtvega v njegovem domu, vzrok smrti sicer uradno še ni znan, njegovi glasbeni kolegi pa so že izjavili, da naj bi šlo za samomor.
-
4. 3. 2019 | Svet
Ankete v ZDA kažejo, da Trump ne bo prišel do drugega predsedniškega mandata
Do predsedniških volitev ZDA novembra 2020 je še daleč, vendar pa ne manjka javnomnenjskih anket, ki ne bi že sedaj skušale napovedovati prihodnosti. Anketa televizije NBC in časopisa Wall Street Journal ugotavlja, da bi Donalda Trumpa trenutno volilo 41 odstotkov volivcev, kateregakoli drugega demokrata pa 48 odstotkov. To se sicer vse še utegne spremeniti, saj so tovrstne ankete v ZDA Trumpu poraz napovedovale tudi pri prejšnjih predsedniških volitvah.
-
Petnajsti marec bo pomemben dan. V kakih 150 mestih po svetu bodo otroci bojkotirali pouk, da bi opozorili na ogroženost podnebja. Eden izmed njih je zapisal: »Nekateri ljudje se mi posmehujejo zaradi moje diagnoze. Toda Aspergerjev sindrom ni bolezen, je dar. Kar sem dosegla, sem dosegla prav zaradi njega. Kajti če bi bila ‘normalna’ in socialna, bi se včlanila v kako organizacijo ali pa jo ustanovila. A ker nisem tako dobra v socializiranju, sem storila prav to. Bila sem obupana, ker se glede podnebne krize ne stori nič, in čutila sem, da moram nekaj storiti, karkoli. In včasih je to, da nečesa ne storiš, ampak samo sediš pred parlamentom, deležno veliko večje pozornosti, kot če bi storil tisto drugo. Tako kot je šepet včasih glasnejši od kričanja.«
-
4. 3. 2019 | Politika
Združeni narodi proti sovražnemu govoru
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je z apelom proti sovraštvu do tujcev, rasizmu in nestrpnosti v Ženevi odprl 40. zasedanje Sveta OZN za človekove pravice. Opozoril je na rast populizma in sovražne gonje na družbenih omrežjih, poroča Deutsche Welle.
-
4. 3. 2019 | Družba
Problem nasilja nad ženskami se tiče vseh nas, ne samo žensk
Delovni odbor za feminizem (DOFEM) študentske organizacije Iskra v petek, 8. marca, na mednarodni dan žensk, že tretje leto zapored organizira protestni shod. Letos bo osrednja tematika boj proti nasilju nad ženskami. Glavno sporočilo shoda, ki se bo začel ob 17. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, je po besedah Mojce Žerak iz DOFEM institucionalizirati, uzakoniti zavračanje nasilja, saj "ni dovolj, da nasilje nad ženskami in nad drugimi ranljivimi skupinami le obsodimo na načelni ravni, pokazati moramo, da ga ne dopuščamo".
-
4. 3. 2019 | Kultura
Radoživa pisateljica, ki je ljubimkala tako z moškimi kot z ženskami
V Kinodvoru v Ljubljani bo 6. marca ob 20.30 premiera biografske drame Colette v režiji Washa Westmorelanda o radoživi francoski pisateljici Sidonie-Gabrielle Colette, ki na pragu moderne dobe s svojim življenjem in delom ruši tabuje ter izziva vladavino patriarhata. Bolj ko se osvobaja in raziskuje lastne želje in hrepenenja, bolj v njej raste potreba, da se kot ženska in umetnica reši jarma svojega moža.
-
Leta 2006 je vlada Janeza Janše odpravila najvišjo, 50-odstotno dohodninsko stopnjo. Seveda, šlo je za spodbujanje najproduktivnejših, tehnične inteligence, ki bo sicer danes-jutri odšla iz države. A vlada je dejansko s to reformo razbremenila najbogatejše. Naslednjič smo to doživeli v času vlade Mira Cerarja, tudi slednji se je lotil razbremenjevanja »tistih, ki dosegajo višjo dodano vrednost«. In razbremenil predvsem najbogatejše. In enako bo storila vlada Marjana Šarca z napovedano davčno reformo. Argument, da to počnejo zaradi tehnične inteligence, inženirjev in tako dalje, je nesramen in ni vreden resne vlade. Ta vlada je v tem tednu naredila potezo, ki jo pomika na političnem parketu močno v desno, vprašljiva pa postaja koalicijska pogodba, ki smo jo doslej ocenjevali kot spodobno.
-
1. 3. 2019 | Družba
Radio Mladina: Tudi duhovniki in nune imajo pravico do ljubezni in spolnosti
Več pa v članku z naslovom Cerkveno priznanje, ki sta ga napisala Jure Trampuš in Grega Repovž >> #Mladina9
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/582705090&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
Slovenska cerkev se je doslej morala braniti pred očitki medijev in strokovne javnosti, da sistematično prikriva primere pedofilije in ščiti duhovnike, ki so spolno zlorabljali otroke. Cerkev kot institucija je pri tem ves čas ostala enotna, govorili so visoki dostojanstveniki, duhovniki in verniki pa so molčali. Pretekli teden se je zgodil velik premik: zoper spolne zlorabe v slovenski cerkvi so namreč nastopili v novo iniciativo povezani posamezni duhovniki in verniki. »Civilno iniciativo za zaščito žrtev spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem Dovolj.je smo ustanovili, ker želimo zaščititi tako dejanske kot potencialne žrtve spolnih zlorab. Hkrati menimo, da se bo le z odločnim ukrepanjem povrnil ugled mnogim dobrim duhovnikom, ki so zaradi nerazčiščenega vprašanja spolnih zlorab manjšine po krivici na slabem glasu. Radi bi torej Cerkvi, ki ji sami tudi pripadamo, pomagali počistiti eno najhujših gnusob v njeni zgodovini,« so besede Igorja Volka, vernika, ki vodi iniciativo, sicer direktorja Iskreni. net, ki smo ga doslej poznali predvsem po nazadnjaških akcijah.
-
Jure Leben za Mladino: Odgovoren sem, da se je projekt drugega tira premaknil z mrtve točke
Priprave na intervju z ministrom Juretom Lebnom so potekale kot po scenariju slabe nadaljevanke. Po večmesečnem dogovarjanju smo za pogovor določili prejšnji petek, dan po oddaji Tarča na TV Slovenija o maketi drugega tira, po kateri so ministru zaradi nezadovoljivih pojasnil o njegovi vpletenosti mnogi napovedali skorajšnji konec ministrovanja. Na intervjuju o tem še ni želel veliko povedati. Zatrjeval je, da je osredotočen na trenutno ministrsko funkcijo. Še v nedeljo je kazalo, da bi se lahko izvlekel, saj se mu premier Marjan Šarec, ki njegovo delo zelo ceni, še ni bil pripravljen odreči. A pritisk je naraščal in po novici, da je proti njemu vložena kazenska ovadba in da je policija preiskavo razširila tudi nanj, je v sredo zjutraj premieru vendarle ponudil svoj odstop. Za nameček je to storil kar iz bolnišnice, kjer okreva po operaciji zaradi zloma noge. Še isti dan popoldne je premier s težkim srcem odstop sprejel, hkrati pa napovedal, da je v primeru, da bi Lebna policijska preiskava oprala krivde, z njim spet pripravljen sodelovati in da bo na ministrstvu za okolje zahteval nadaljevanje načina dela, ki ga je vpeljal Leben.
-
Brezčasni stavek »se dobimo na Prešercu«, s katerim se Ljubljančani od nekdaj dogovarjamo za najočitnejši kraj srečanja v središču prestolnice, ima zadnjih nekaj let precej grenek prizvok. Pa ne zgolj zaradi trum turistov, mimo katerih se moramo prebiti, da pridemo do Tromostovja, temveč predvsem zaradi zvočnega onesnaževanja na tem območju. Za kaotično zvočno krajino javnih površin v Ljubljani so krivi lokali in trgovine, ki imajo na pročeljih pritrjene zvočnike, iz katerih se razlega glasna glasba, hkrati pa težave povzroča tudi program žive glasbe v kavarni Pločnik, ki pogosto zveni kot spodletel poskus posnemanja dalmatinskih terasnih bendov. A verjetno se Ljubljančani najpogosteje pritožujejo nad amaterskim narodno-zabavnim glasbenikom, ki na harmoniki že pet let vztrajno preigrava tri ves čas iste akorde. Harmonikar, ki si vsak dan za skoraj poln delovnik prisvoji isto elitno lokacijo, slovi tudi po tem, da odganja druge poulične glasbenike.
-
1. 3. 2019 | Družba
Posebna številka Mladine: FAŠIZEM
Posebno številko Mladina ZGODOVINA: FAŠIZEM si lahko zagotovite na vseh prodajnih mestih in tudi v naši spletni trgovini na tej povezavi. V posebni izdaji Mladine strokovnjaki pojasnjujejo, kdo so bili fašisti, ki so pred skoraj 100 leti prišli na oblast v Italiji. Med drugim boste prejeli odgovore na vprašanja, kako se je njihov vodja Benito Mussolini iz borca za delavske pravice prelevil v nacionalističnega diktatorja, kako so uspeli nagovoriti tako revne kot bogate in kako so razpustili demokracijo ter odstranili drugače misleče.
-
Do starostnikov prijazna mesta
Prebivalstvo v razvitem svetu se že nekaj desetletij stara. Za primer hitro starajoče se družbe že dolgo velja japonska, demografske težave pa zaradi nizke rodnosti pretijo tudi številnim evropskim državam, med njimi Sloveniji. Celo nekatere države, ki smo jih še do nedavna uvrščali v »tretji svet«, na primer Kitajska, se utegnejo zaradi hitre rasti življenjske ravni in daljšanja življenjske dobe kmalu spoprijeti s podobnimi težavami. Obenem je za te države značilna hitra urbanizacija, v mestih oziroma v urbanih naseljih živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva. V ne tako daljni prihodnosti se bodo številna mesta po svetu znašla v položaju, ko bo večji del njihovih prebivalcev starejši od 65 let, bistveno pa se bo povečal tudi delež 90- in celo 100-letnikov.
-
Letos bodo na Hrvaškem predsedniške volitve, prihodnje leto pa še parlamentarne. Madžarski premier Viktor Orban očitno želi poseči tudi vanje, tako kot je posegel v volitve v Sloveniji. Hrvaški mediji so prejšnji teden objavili, da je Madžar Peter Schatz, ki ga v Sloveniji poznamo kot nekdanjega solastnika medijev SDS Nova24 in Demokracija in ki zdaj dela za madžarski državni medijski konglomerat, izrazil namero o nakupu hrvaške televizije Z1.
-
Kako so agresorji postali žrtve svojih žrtev
Franco Nero, originalni Django, je pred petdesetimi leti prestopil k partizanom. V Bitki na Neretvi, največjem antifašističnem spektaklu vseh časov, je namreč igral italijanskega oficirja, ki se po zlomu italijanske vojske pri Prozoru prostovoljno priključi partizanski vojski. “K vam prihajam zato, ker se hočem boriti za Italijo brez fašizma,” pravi Bati Živojinoviću, ki v njem vidi le fašista. In nič drugega. “Če si streljal na nas, potem si fašist kot vsi drugi.”
-
Kraja kitajske intelektualne lastnine
Čudni časi so. Tu in tam se moraš uščipniti v lice, da bi se za nekaj časa prepričal, da ne sanjaš. Najmočnejši človek na svetu obtožuje Kitajsko kraje intelektualne lastnine, obenem pa na meji Združenih držav Amerike gradi najsodobnejšo različico Kitajskega zidu. Nič se ne boji, da bo zid začel zapirati navznoter namesto navzven in da bo prišel čas, ko bodo Američani prosili: »Sezam, odpri se! Hočem ven!«
-
Kaj bi morala storiti mednarodna skupnost, ko se na čelo neke države povzpne sporen voditelj? Kako gledati na volitve, ki se dogajajo v senci nasilja in goljufij? Kaj naj si mislimo o aktualnem predsedniku, ki med volilno kampanjo zlorablja svojo moč, odstavlja neubogljive funkcionarje in zapira politične nasprotnike? Kako podpreti prizadevanja besnih množic, ki kljub naftnemu bogastvu svoje države živijo v totalni bedi? Kako pomagati regiji, da se izvije iz spirale slabega ekonomskega upravljanja, hiperinflacije in korupcije? Skratka: Kaj bi bilo treba storiti z Nigerijo?
-
1. 3. 2019 | Kultura
Pustni vodič po klubskih dogodkih
V Channel Zero prihaja legenda čikaške klubske scene Traxman, ki se mu bodo na odru pridružili še Bakto, SunnySun in Terranigma. V Cvetličarni bosta na pustni ediciji serije Old Kitchen nastopili techno legendi Cristian Varela in Marko Nastić, v Gala hali pa bosta v okviru serialke Zeleno sonce specialka: Pustna slovenska popevka vrtela Udo Brenner in Funkenstein.
-
28. 2. 2019 | Družba
Koliko gorja in uničenih življenj še, da bo cerkev duhovnikom končno dovolila ljubezen in spolnost?
Jutri izide nova Mladina! Vabljeni k branju. #Mladina9 #CERKVENOpriznanje
-
28. 2. 2019 | Politika
Lokalni NSi: Tudi nacizem se je rodil kot strah pred komunizmom
Pred kratkim se je pod objavo poslanca Levice Mihe Kordiša na Facebooku odvila burna debata, ki je bila odziv na to, da so ameriški mediji govor prve dame ZDA Melanie Trump pospremili s komentarjem, da se je rodila v "komunistični Sloveniji". Gre za nastop Melanie in Donalda Trumpa, ameriškega predsednika, ki smo ga opisali v članku na tej povezavi (Melania Trump o zatiranju v socializmu in komunizmu). Pričakovano je bilo, da se bodo komentatorji in komentatorke kmalu obregnili ob partizane in domobrance. Nismo pa pričakovali, da se bo v debato vmešala celo lokalna izpostava stranke NSi in med drugim zapisala, da je bilo "domobranstvo posledica terorja s strani komunistčnih partizanov" in da "pomenilo predvsem branjenje lastnega". Grosupeljski del stranke NSi je šel s svojim nepoznavanjem zgodovine celo dlje in dodal, da se je "tudi nacizem rodil kot strah pred komunizmom".
-
28. 2. 2019 | Družba
Beton je za vodo druga najpogosteje uporabljena snov na svetu. Če bi bila industrija cementa država, bi bila za Kitajsko in ZDA tretji največji povzročitelj izpustov ogljikovega dioksida. V časopisu Guardian trdijo, da je cement najbolj uničevalen material na svetu. Obenem pa je osnova za sodobni razvoj, saj milijardam ljudi zagotavlja streho nad glavo, varuje nas pred naravnimi nesrečami, zagotavlja infrastrukturo za zdravstvo, izobraževanje, transport, energijo, industrijo. A z betonom prav tako uničujemo rodovitno zemljo in habitate ter rekel, ko postavljamo jezove.
-
28. 2. 2019 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo premiero predstave Mazohistka po romanu Katje Perat in v režiji Nejca Gazvode, gostovanje Nacionalnega baleta iz Marseilla in ICK Amsterdam z diptihom Pojavitev / Izginotje, avdiovizualno instalacijo Emila Memona z naslovom Three Steps to Madness. Social Sculpture and Other Short Stories,premiera Molièrove komedije Tartuffe v režiji Tina Grabnarja, projekcijo Eisensteinove neme mojstrovine Oklepnica Potemkin z glasbeno spremljavo avstrijskega dvojca Innode.
-
27. 2. 2019 | Politika
Šarec sprejel Lebnov odstop, pričakuje pa tudi odstop šefa direkcije za infrastrukturo Topolka
Predsednik vlade Marjan Šarec je na tiskovni konferenci danes ob 16. uri javnosti sporočil, da sprejema ponujeni odstop ministra za okolje in prostor Jureta Lebna. Povedal, da ministra Lebna in njegovo delo sicer izjemno ceni in da sta odločitev o odstopu sprejela z Lebnom skupaj. Poudaril je tudi, da pričakuje odstop Damjana Topolka, direktorja direkcije za infrastrukturo, in prevzem odgovornosti s strani vseh, ki so bili kakorkoli vpleteni v afero. Če odstopa Topolko ne bo ponudil sam, predsednik vlade pričakuje ukrepanje trenutne ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek.
-
27. 2. 2019 | Družba
Plestenjak z največ nominacijami za seksistično izjavo leta
Kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala Spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo vsako leto že tradicionalno podeljujeta bodečo nežo za seksistično izjavo leta. Ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. Za bodečo nežo v obdobju 2018-2019 je nominiranih 28 izjav, ki so jih sodelujoči prijavili preko spletnega obrazca in za katere je delovna skupina presodila, da ustrezajo merilom seksističnega govora. Vzorec zato predstavlja le majhen del seksizma, ki ga širijo javno prepoznavne osebe v Sloveniji.
-
26. 2. 2019 | Svet
Po podatkih Združenih narodov (ZN) je v Severni Koreji lačnih več kot 10 milijonov oziroma več kot 40 odstotkov prebivalcev. Pred današnjimi in jutrišnjimi pogajanji med predsednikom Združenih držav Amerike (ZDA) Donaldom Trumpom in predsednikom Severne Koreje Kim Jong Unom, je zato Severna Koreja agencije ZN prosila za pomoč. Iz Pjongjanga sporočajo, da jim primanjkuje 1,4 milijona ton hrane. Kot razloga za primanjkljaj navajajo sankcije ZN proti državi in že drugo zaporedno slabo letino, ki jo pripisujejo suši in poplavam.
Iskanje brez piškotkov ni možno
