-
20. 2. 2019 | Politika
Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča. S tem so že seznanili premierja Marjana Šarca, ki se bo z njim srečal predvidoma v kratkem. Kandidaturo je Poznič ponudil sam, ker želi po odstopu Dejana Prešička konec januarja nadaljevati delo, začeto v tem mandatu. Za kandidaturo se je Poznič med drugim odločil, ker je začutil, da gresta začrtano delo na ministrstvu in energija v pravo smer, je povedal na današnji novinarski konferenci. Kot je dejal, je nujno, da peljejo naprej načrtovane projekte, pri čemer je kot zelo pomembna izpostavil digitalizacijo in virtualizacijo celotnega polja.
-
20. 2. 2019 | Politika
Zakaj si urednica ne upa komentirati, da Jadranka Rebernik pristransko simpatizira z Janšo?
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev je spisala »Poročilo v zadevi Utrip/komentar – 3.2.2019, TV SLO1«, ki nosi datum 19. februar 2019. Govorimo o novinarskem navijaštvu Jadranke Rebernik, ne nepričakovanem ali prvem, ki sem ga podrobno komentiral v zapisu Budnica v Utripu, antijanšizem in vsi, ki se še niso prebudili. Seveda ne gre le za avtorico prispevka, temveč za razpravo, ali je takšno ravnanje na javnem zavodu dopuščeno. No, v besedilu, ki ga je spisala varuhinja Ilinka Todorovski, so se na štirih straneh znašli trije elementi poročila o Utripu, predvajanem drugega in ne tretjega februarja: nekaj komentarjev zgroženih gledalcev in nekaj pohval, njeno »mnenje in priporočilo« in nato še »odziv« in »poročilo« odgovorne urednice Manice Janežič Ambrožič.
-
21. 2. 2019 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo koncert moskovske zasedbe Brom, ki igra mešanico free jazza, punka, noisa in stoner rocka, razstavo stripa Mateja Kocjana - Koca z naslovom Drug drugemu drug na temo sodobnega begunstva, premiero drame Nebojše Pop-Tasića Bedenje v režiji Mareta Bulca, ki se osredotoča na paradigmatski trenutek rojstva, koncert avtorskih šansonov Svetlane Makarovič z gosti, koncert nizozemskega kolektiva Altin Gün in romunskega dvojca Karpov not Kasparov.
-
20. 2. 2019 | Politika
Partnerica srbske premierke danes rodila sina Igorja
Partnerica srbske premierke je danes rodila sina. Porod mlade mamice Milice Đurđić, sicer zdravnice, je potekal brez težav, so srbskim medijem sporočili iz kabineta predsednice vlade Ane Brnabić.
-
20. 2. 2019 | Družba
Priročnik za manipuliranje z javnim mnenjem?
Vodilni nemške javne televizije ARD so naročili izdelavo priročnika Framing Manual, kako lahko dosežejo, da bodo imeli Nemci o tej televiziji boljše mnenje. Kritiki so potezo takoj označili za nedopustno manipulacijo javnega mnenja. Odgovorni urednik ARD Rainald Becker jim odgovarja, da ne vidi nobenega škandala, odzivi so pretirani, dodaja. »Nikogar nismo plačali manj od minimalne plače, nikogar nismo zatirali. Po mojem mnenju je to umetno napihnjena razprava,« je pojasnil.
-
20. 2. 2019 | Družba
O zgodovini nadzorovanja in tajnega komuniciranja
Danes ob 17. uri bo v prostorih zavoda sodobne umetnosti Aksioma avtor James Bridle predstavil svojo novo knjigo New Dark Age: Technology and the End of the Future, ob 19. uri pa bo odprl tudi razstavo z naslovom Moja radost v jasni noči. V slednji povezuje zgodovino nadzorovanja in tajnega komuniciranja, podatkov in vizualnosti, migracij in nacionalizma prek videov, grafik in vaj v obnavljanju baz podatkov in pripovedovanju zgodb.
-
19. 2. 2019 | Svet
Bernie Sanders napovedal kandidaturo za predsednika ZDA
Ameriški senator Bernie Sanders je danes napovedal, da bo ponovno kandidiral za predsednika ZDA. Na zadnjih volitvah je 77-letnik izgubil nominacijo demokratov, ki so za predsedniško kandidatko izbrali Hillary Clinton. Ta je nato izgubila predsedniško bitko proti Donaldu Trumpu. Njen izbor je bil sicer zavit v tančico kontroverznosti, saj vse ni potekalo tako kot bi moralo. Bernie Sanders bo tako prihodnje leto poskušal znova.
-
20. 2. 2019 | Kultura
Želite za trenutek postati David?
V Rampa Labu na Kersnikovi 4 v Ljubljani bo 22. februarja ob 20.00 otvoritev interaktivnega intermedijskega projekta Valerie Wolf Gang in Mihe Godca z naslovom Davidov pogled, ki prepleta znanost in umetnost. Michelangelov kip Davida simbolizira močno prelomno točko v svetu umetnosti, ko so številni umetniki dobili navdih in pogum, da so začeli razmišljati drugače. Pogled kipa Davida je simbolno uprt v večjega nasprotnika, ki naj bi Davida premagal brez težav, a ga je mladenič z inteligenco in brez velikega napora porazil ter tako preživel in hkrati prinesel upanje v svetlejšo prihodnost. V projektu Davidov pogled ima zgodba o Davidu pomembno simbolično vlogo, saj se avtorja sprašujeta, kam bi gledal David v sodobnem času in kdo bi v tem primeru simboliziral velikana.
-
19. 2. 2019 | Svet
Melania Trump o zatiranju v socializmu in komunizmu
Ameriški predsednik Donald Trump je v govoru o Venezueli pred venezuelskimi in kubanskimi izseljenci v Miamiju izrekel podporo samooklicanemu začasnemu predsedniku Juanu Guaidoju in zagrozil venezuelskim vojaškim poveljnikom, da bodo izgubili vse, če se ne postavijo na pravo stran in med drugim dovolijo vstop humanitarne pomoči v Venezuelo.
-
19. 2. 2019 | Družba
Umrl modni oblikovalec Karl Lagerfeld
V Parizu je po težki bolezni umrl nemški modni oblikovalec Karl Lagerfeld, gotovo ena od najprepoznavnejših osebnosti iz sveta mode zadnjega pol stoletja. Star je bil 85 let. O njegovi resnični starosti se je sicer velikokrat ugibalo, saj je svoje osebne podatke, tudi datum rojstva, skrbno skrival. To pa ni bila edina stvar, ki je bila glede njega zavita v tančico skrivnosti, večkrat je namreč izjavil, da je plemiškega porekla, čeprav za to ni imel trdnih dokazov. Po dostopnih podatkih je bil namreč sin poslovneža, ki se je ukvarjal s pridelavo in uvozom mleka v prahu.
-
19. 2. 2019 | Svet
Milijarder Bill Gates proti političarki, ki predlaga dvig davka za najbogatejše
Drugi najbogatejši človek na svetu Bill Gates kritizira predlog članice kongresa iz demokratske stranke Alexandrie Ocasio-Cortez za dvig davka za najbogatejše s sedanjih 37 na 70 odstotkov. Ta davek bi bil eden od virov za financiranje njenega načrta zeleni New Deal. Člani poslovne elite, ki so se januarja zbrali na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, so njen predlog označili kot »grozljiv«. Ustanovitelj Microsofta Bill Gates pravi, da je preveč »ekstremen«.
-
19. 2. 2019 | Politika
Katerim političnim strankam iz Slovenije najbolje kaže na evropskih volitvah?
V Evropskem parlamentu so danes objavili prvo projekcijo sedežev naslednjega parlamenta, ki temelji na preseku nacionalnih javnomnenjskih raziskav in predpostavki, da bo sedežev 705. Največ sedežev naj bi znova dobila desnosredinska EPP, v Sloveniji pa kaže projekcija največ podpore LMŠ in SDS, ki naj bi dobili vsaka po tri sedeže.
-
19. 2. 2019 | Politika
Stavba, v kateri se je oblikovala slovenska zgodovina, praznuje 60 let
Pred 60 leti je bila po zamisli arhitekta Vinka Glanza zgrajena slovenska parlamentarna stavba. Tedanjo palačo ljudske skupščine so slavnostno odprli 19. februarja 1959, nato pa je sledila prva seja skupščine. "V Glanzovi stavbi se je oblikovala slovenska zgodovina in tu se je zgodila slovenska država," so poudarili v Državnem zboru (DZ).
-
19. 2. 2019 | Kultura
Kultura bivanja ni le v urejenem stanovanju ali vili, temveč tudi v kvaliteti javnega prostora
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo od 20. februarja do 24. marca na ogled že deveta pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljana Arhitektura inventura 2016_2018. Na razstavi bo več kot 150 avtorjev predstavilo 129 arhitekturnih in 10 študentskih projektov - od urbanističnega načrtovanja - do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi.
-
18. 2. 2019 | Politika
Alessandra Mussolini ne skriva, da občuduje svojega dedka
Alessandra Mussolini, vnukinja vojnega zločinca in italijanskega fašističnega voditelja Benita Mussolinija, ki je v Evropskem parlamentu protestirala ob govoru slovenskega poslanca Igorja Šoltesa , se od svojega dedka se ne distancira. Lani je zagrozila, da bo vsakogar, ki na družbenih omrežjih objavi »žaljivo« besedilo ali fotografijo o njem, prijavila organom pregona.
-
20. 2. 2019 | Kultura
Plácido Domingo se vrača v Slovenijo, tokrat z dirigentsko palico
Sloviti tenorist Plácido Domingo se bo v Sloveniji prvič predstavil v vlogi dirigenta. Domingo, dobitnik številnih častnih doktoratov in grammyjev, je v svoji dolgoletni karieri uprizoril kar 150 tenorskih vlog, kar doslej ni uspelo še nobenemu tenoristu. Najbolj znan je po tem, da je bil dolga leta član svetovno znane zasedbe Trije tenorji, v zadnjem času pa postaja vse bolj prepoznaven tudi kot dirigent. V Ljubljani bo pod njegovo taktirko zazvenelo Verdijevo epohalno delo Rekviem, ena od največjih umetnin glasbene literature.
-
18. 2. 2019 | Politika
Šarec in LMŠ se še naprej vzpenjata, Janša in SDS še naprej padata
Po februarski javnomnenjski raziskavi Ninamedie Vox populi sta stranka LMŠ in njen predsednik Marjan Šarec na lestvici strank in politikov še okrepila vodstvo. LMŠ bi volilo 31,3 odstotka vprašanih, drugouvrščeno SDS pa zgolj 11,6 odstotka. Delo Šarčeve vlade po februarski anketi kot uspešno ocenjuje visokih 69,9 odstotka vprašanih.
-
18. 2. 2019 | Družba
Slovenska desnica in italijanska okupacija
Objavljamo naslovnico časnika Slovenec (6. maj, 1941) ob italijanski zasedbi Ljubljanske pokrajine. Tako kot nekoč so tudi danes med slovenskimi politiki takšni, ki se v imenu preganjanja nekakšnega komunizma, pravzaprav pa svojih političnih nasprotnikov, priklanjajo italijanskemu nacionalizmu in revizionizmu. Ti so nasledniki politike, ki je med vojno izrekla vdanost Benitu Mussoliniju, so nasledniki politike, ki je sprejela okupacijo kot nekaj dobrega.
-
18. 2. 2019 | Politika
Šarec: Tajani se je opravičil s figo v žepu
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani se je za sporne izjave v Bazovici opravičil s figo v žepu, je včeraj za TV Slovenija izjavil slovenski premier Marjan Šarec. Po Šarčevem mnenju bi bilo prav, da bi Tajani odstopil, a dvomi, da bo to storil. Je pa pomembno glasovanje na evropskih volitvah, je dodal v oddaji Politično s Tanjo Gobec. "To opravičilo je bilo nekako na pol, bolj s figo v žepu, tako sem ga sam dojel," je ocenil premier drugo Tajanijevo opravičilo.
-
18. 2. 2019 | Kultura
V Kinodvoru bo 20. februarja ob 20.30 premiera filma Šepet nežne ulice, ki je nominiran za tri oskarje (za stransko žensko vlogo, prirejeni scenarij in izvirno glasbo). Film je nastal po istoimenskem romanu Jamesa Baldwina iz leta 1974, s katerim je režiser Barry Jenkins (Mesečina) ustvaril še en presunljiv portret temnopolte Amerike, ki je tokrat umeščen v newyorški Harlem sedemdesetih let. V filmu spremljamo zgodbo Tish in Fonny, mladega in zaljubljenega temnopoltega para, ki pričakuje prvega otroka. Ko Fonnyja nenadoma obtožijo posilstva, se znajde za zapahi.
-
Antoniu Tajaniju smo lahko za njegov nastop v Bazovici hvaležni. Večina je namreč spregledala, da so v zadnjih štirih letih evropske stranke, razen redkih, skoraj vse po vrsti začele uporabljati nacionalistično retoriko. Seveda, začelo se je z begunsko krizo ter vse večjim uspehom populistov, ki so gradili na protibegunski retoriki. Sledila sta uspeh Donalda Trumpa z Najprej, Amerika in britanski brezglavi nacionalizem – v Britaniji je tako hudo, da si laburisti še danes, pa čeprav je že zadnjemu vodovodarju iz Glasgowa jasno, da prihaja velik račun za iracionalnost, ne drznejo biti proti brexitu ali vsaj za nov referendum; nikar ne pozabimo tega. Tako je to, ko prevlada nacionalizem.
-
15. 2. 2019 | Politika
Radio Mladina: Kdo v Sloveniji še vedno ne priznava zločinov fašistov
Jure Trampuš pojasnjuje, kako so fojbe postale opravičilo za napade na slovensko manjšino in Slovence. Prisluhnite pogovoru, več pa v naslovni temi (Razrast fašizma) v novi številki Mladine >> #Mladina7
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/575781072&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
Kako so fojbe postale opravičilo za napade na slovensko manjšino in Slovence
V vasi Bazovica, nedaleč od italijansko-slovenske meje, stojita spomenika. Eden je slovenski, postavljen je v spomin bazoviškim žrtvam. Tam so bili septembra 1930 ustreljeni štirje antifašisti, člani TIGR-a, medvojne tajne domoljubne organizacije, obsojeni na prvem tržaškem procesu. Gre za skromen kamniti steber z imeni ubitih.
-
Po prvi svetovni vojni je tretjina slovenskega etničnega ozemlja pripadala sosednji državi, v Italiji je takrat živelo okoli 320.000 Slovencev. Bolj ko se je italijanska država fašizirala, bolj se je čutil italijanski pritisk po raznarodovanju. S prihodom Benita Mussolinija na oblast se je poitalijančevanje Primorske pospešilo, slovenski priimki in imena krajev so se spreminjali v italijanske, spremenili so okoli 50.000 priimkov in 1500 krajevnih imen. Prepovedali so slovenska (in hrvaška) kulturna društva, časopise, politične stranke.
-
Tomaž Lanišek: Molitev v času delovnika je moteča ravno toliko, kot so moteče »čik pavze«
S Tomažem Laniškom, direktorjem škofjeloškega podjetja v nemški lasti Knauf Insulation, smo se sestali v najnovejši pridobitvi podjetja, izobraževalno-demonstracijskem centru Knauf Insulation Experience Center. V tem dvonadstropnem objektu izvajalcem in kupcem predstavljajo najnovejše koncepte trajnostne gradnje, vključno seveda z izolacijskimi rešitvami, ki so jih v tem škofjeloškem podjetju razvili sami. Direktor Lanišek nam ponosno predstavi različne izolacijske materiale, ki temeljijo na kameni volni, popelje pa nas tudi na streho Centra, kamor so umestili izdelek, po katerem slovi njihovo podjetje v svetu; tistega, ki omogoča »ozelenjevanje puščav«. V sklopu projekta zelenih rešitev Urbanscape so namreč v njihovem razvojnem centru razvili izolativni material, ki zadržuje vodo in jo rastlinam prepušča po njihovih potrebah.
-
Gert-Jana Oskama, danes 35-letnega Nizozemca, je pred osmimi leti na Kitajskem med kolesarjenjem zbil avto. Od takrat je bil zaradi poškodbe hrbtenjače priklenjen na invalidski voziček. »Zdravniki so mi povedali, da nikoli več ne bom mogel hoditi.« Običajna rehabilitacija mu ni pomagala. Po 50 terapijah so zdravniki sklenili, da upanja na izboljšanje ni.
-
15. 2. 2019 | Družba
Kakšne rešitve vodijo do kakovostne šole?
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije je na današnji tiskovni konferenci predstavila izjavo za javnost ob aktualnih polemikah o stanju na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. V izjavi med drugim opozarjajo, da je šolski prostor v Sloveniji že več let poligon za uveljavljanje parcialnih sistemskih sprememb in posegov, ki ne temeljijo na evalvacijah ter drugih strokovnih analizah in ne dajejo prostora argumentirani razpravi. "Resen in celovit spoprijem s šolskimi sistemskimi rešitvami je zato danes izjemno pomemben, saj z njimi nihče več ne more biti zadovoljen: ne starši, ne učitelji in ne šolski strokovnjaki. Čeprav smo priča napovedim, da bo šolska politika poskrbela za novo belo knjigo, je glede na izkušnje s prejšnjo upravičena bojazen, da bo tudi tokrat nastal papirnati tiger, ki bo trenutni šolski politiki omogočil, da brez posebnih pretresov in iskanja rešitev preživi do naslednjih volitev," so izpostavili.
-
Roman Leljak je od leta 2015 v osebnem stečaju, z obrestmi vred so terjatve njegovih upnikov dosegle že skoraj osem milijonov evrov, kljub temu je njegova življenjska raven višja kot raven marsikoga, ki nima blokiranega tekočega računa. Preverili smo njegove finančne tokove in odkrili ključni vir prihodkov.
-
»Dom ni le hiša in streha nad glavo, je tudi toplina, ljubezen, sprejetje in varen pristan« To je slogan projekta Ptičja hišica za strpno Ljubljano, katerega avtorji so študentje socialne pedagogike Jan Gamberger, Tina Matjaž, Katja Begelj in Miha Stele, ptičje hišice pa so izdelali otroci iz Azilnega doma Ljubljana v sodelovanju z vrstniki iz Ljubljane. Gre za navdihujočo akcijo, ki jo bodo predstavili v obliki razstave ptičjih hišic na različnih lokacijah v prestolnici. Postavljati so jih začeli ta teden in do odprtja razstave, ki je načrtovano enkrat marca, naj bi stale ob šolah, katerih učenci so osnovnošolci, ki so jih pomagali izdelovati (OŠ Livada in OŠ Jožeta Moškriča), ob Poti spominov in tovarištva, v parku Tivoli, na Kongresnem trgu, pri kavarni Slovenskega etnografskega muzeja in pri Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.