Cerkev dobila milijone, a ji še ni dovolj

Že pred dobrimi 2000 leti je Kristus dejal, da bo prej prišla kamela skozi šivankino uho kakor pa bogataš v nebesa – vendar si njegovi domnevni predstavniki na zemlji teh besed ne ženejo preveč k srcu. Niti v Sloveniji, kjer je katoliška cerkev s prehodom v kapitalizem znova nakopičila veliko premoženje, to pa se z vsakim dnem še povečuje. Rekordno vsoto državnega denarja bo zdaj pospravila z odločitvijo ljubljanskega višjega sodišča, ki je skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) odredilo, da mora ljubljanski nadškofiji izplačati 22 milijonov evrov odškodnin za neuporabo mozirskih in pokljuških gozdov, ki bi ji morali pripasti po denacionalizaciji.

Domobranska provokacija

Slovenskemu tenisaču Aljažu Bedenetu se ni uspelo prebiti v polfinale teniškega turnirja na Dunaju. Če strastno spremljate uspehe slovenskih športnikov, boste ob tej novici najbrž razočarani. A te vrstice niso namenjene športnim izidom, temveč incidentu, ki je vsaj v slovenskem delu javnosti zasenčil ta teniški turnir.

Grega Repovž

30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Uvodnik

Oktobrske ide

Ko je pretekli teden sporazumno odstopila uprava Petrola, je bilo jasno, da je do zamenjave prišlo, ker uprava očitno ni hotela izpolniti nekaterih, dejansko kar odkritih želja prve vladne stranke, Liste Marjana Šarca, po kadrovski razširitvi.

Spopad za državo

Na enem izmed barcelonskih trgov so v soboto zvečer protestniki vzklikali gesla v podporo zaprtim katalonskim politikom. Na drugi strani je stala skupina policistov, s čeladami, s ščiti, palicami in solzivcem. V nekem trenutku so se odločili, da bodo protestnike razgnali. Zagnali so se v množico in jo potisnili nazaj. Nekaj ljudi je padlo, med drugim tudi moški, oblečen v belo majico, z zastavo v rokah. Medtem ko je vstajal, je eden od policistov dvignil palico in ga brez obotavljanja udaril. Po nogah, po hrbtu, drugi policist ga je grobo potisnil, da se je opotekel naprej. Zraven je stala starejša ženska, drobna, z očali. Razburjeno je navrgla policistom, zakaj so nasilni, naj vendarle nehajo. A nič jih ni ustavilo. Enkrat, dvakrat so z vso silo udarili tudi njo, dokler je pred množico udarcev niso rešili drugi protestniki. »Grozljivo,« je ob posnetku, ki se je razširil po družbenih omrežjih, zapisal eden od uporabnikov, »ta ženska je pogumnejša od katerekoli barabe, ki jo tepe,« je dodal drugi.

Zdravko Počivalšek, gospodarski minister: Delamo v smeri, da bi ustanovili novo družbo, novo Adrio

Doma ima kmetijo, deset hektarjev zemlje, tri hektarje gozda, sedem hektarjev travnika, dve kobili in telici, dva traktorja in dve kosilnici. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je prizemljen minister, kar je kvaliteta, ki je v zadnjem času v slovenski politiki v modi, in kar je bil verjetno tudi razlog, zaradi katerega je septembra postal predsednik stranke SMC. SMC v javnomnenjskih anketah sicer ne kaže najbolje, ima pa sedaj s Počivalškom gotovo boljše možnosti, da si popravi rejtinge. Na vsaj dveh področjih bo lahko Počivalšek v prihodnosti dokazal svoje sposobnosti. Eno področje je področje slovenskega letalstva, ki je s stečajem Adrie pristalo na dnu. Drug projekt pa je rešitev slovenske živilskopredelovalne industrije, ki je postala ujetnica usode prodanega Mercatorja. To pa sta bili tudi dve glavni temi, o katerih smo z ministrom želeli govoriti.

Nebo nad Handkejem

Sklenili ste, da boste v kopalnici zamenjali ploščice, zato vam prijatelj priporoči nekega zelo dobrega, zanesljivega, cenjenega ploščičarja, pravega mojstra svojega poklica, ki kmalu pride in položi ploščice. Vau, vzkliknete, prelepo! Zelo ste zadovoljni. Nove ploščice so res umetnina.

Pogojna obsodba za posilstvo

Mariborsko sodišče je po podatkih časnika Večer končalo sojenje zoper zobozdravnika Nermina Suljića. Bil je obsojen, ker je poskušal med puljenjem zoba posiliti pacientko. Sliši se neverjetno, a tik preden ji je zob izpulil, ji je v roke potisnil svoj spolni ud, potem izruval zob, pacientko dvignil s stola in jo posadil v umivalnik … Zdi se kot klasičen primer poskusa posilstva. Če žrtvi ne bi uspelo iztrgati se mu iz rok in zbežati, bi jo gotovo posilil. A Suljić ni bil obsojen za to, ampak za spolno nasilje. Zagrožena kazen je sicer enako visoka, od enega do desetih let zapora, Suljić pa je bil obsojen na le eno leto zapora, in to ne pravega zapora, pač pa je kazen pogojna. Če v prihodnjih treh letih ne bo storil kakega istovrstnega kaznivega dejanja in bil zanj tudi obsojen (kar je res malo verjetno), jo bo dejansko odnesel le z »opozorilom«. Ali pa niti to ne, saj se je pritožil in dokončno sodbo bo izreklo višje sodišče.

So vplivni v sodni dvorani res privilegirani?

Ko je javnost izvedela za večdesetmilijonski odpis dolga družini Janković, se je spet začelo veliko govoriti o dolgotrajnosti in neuspešnosti kazenskih postopkov zoper ljubljanskega župana. In ne samo zoper njega. Vtis je, da vplivnim politikom in predstavnikom kapitala vedno znova uspe nekako pretentati kazenski sistem. Je to le vtis? Je sistem res preveč radodaren s človekovimi pravicami, kar se izkaže v najbolj razvpitih primerih? Je vprašljiva sodna preiskava kot sinonim za prerazkošne pravice v kazenskih postopkih? Bi jo bilo treba odpraviti?

David je imel stališča

O Davidu, ki smo ga klicali Taso, mi je najtežje pisati v Mladini. Rad bi nanizal nekaj anekdot izpred tridesetih let, da bi današnji javnosti pričaral takratno družbeno ozračje in delovanje naše ekipe, a tega ne smem, saj Mladina »kao stremi« k refleksiji in ne želi obujati spominov.

Soavtor Mladininega žurnalizma osemdesetih

David Tasić je eden od sinonimov slovenske pomladi. Med vojaškim procesom proti četverici leta 1988, znanem kot JBTZ, je skoraj dva meseca preživel v samici. Ko bi ne bilo množičnih demonstracij in upora civilne družbe, bi se zgodovina odvrtela drugače. Zaprti bi preždeli po zaporih leta, Mladina bi bila z izgubo urednikov Francija Zavrla in Davida Tasića ter sodelavca Janeza Janše kastrirana, povrnil bi se strah pred partijskim režimom, novinarji bi pod samocenzuro spet premišljevali, o čem lahko pišejo, da ne bi končali kot četverica. To so bili peklenski trenutki, od začetka junija do konca julija je bil Taso pod vojaškim ključem, ne da bi vedel, kaj se dogaja zunaj kasarne. Brez časopisov, radia in televizije, v popolni osami, z nekaj družinskimi obiski, pri katerih je zraven stal mrkogledi vojak, to je izkušnja, ki jo je v novejši dobi izkusil le malokdo.

Zakaj, Maribor?

Iz Maribora je prejšnji teden prišla pobuda, s katero želi skupina meščanov, znana po izletih v politiko in obnjo, zmanjšati razvojni zaostanek za Ljubljano, ki jo v mestu ob Dravi že tradicionalno doživljajo kot ključnega krivca za svoje – resnične, pa tudi namišljene – tegobe. Tokrat je skupina, zbrana okoli svetovalca za odnose z javnostmi Bartola Lampreta, sestavila peticijo, s katero zahteva, da se v Maribor prenese sedež državnega sveta. Sedež česa? Banke Slovenije? Urada predsednika republike? Ne, državnega sveta.