Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

V Kinu Šiška bo nastopil Darko Rundek, ki se v Ljubljano vrača ob 20. obletnici svojega prelomnega solo prvenca Apokalipso. V Cvetličarni bo svoj drugi album predstavila skupina Koala Voice. V Stari mestni elektrarni-Elektro Ljubljana bo premiera opusa Sinestezija, ki je nastal ob 30-letnici umetniškega delovanja koreografa, režiserja in plesalca Matjaža Fariča. V enem večeru bodo na ogled tri predstave (Rdeča-sled, Sinestezija, Človek, ki je okušal oblike), združene v novo celoto. V MGLC in Švicariji bo potekal Dan odprtih vrat 32. grafičnega bienala.

Španija bo suspendirala katalonsko regionalno vlado

Španska vlada Mariana Rajoyja je prejšnjo soboto na izredni seji odločila, da bo suspendirala katalonsko regionalno vlado in razpustila parlament, kar pa mora najprej potrditi še zgornji dom španskega parlamenta - senat. Slednji bo o napovednih ukrepih odločal v petek, dan prej, v četrtek, pa se bo sestal tudi katalonski parlament s Carlesom Puigdemontom na čelu, ki bo na seji odločal o njihovem odzivu na španske ukrepe, katerim sicer že od samega začetka odločno nasprotujejo. 

Možnost za vojaški napad na Severno Korejo ostaja na mizi

Možnost vojaškega napada mora pri pogajanjih o južnokorejskem jedrskem programu ostati na mizi, čeprav nihče noče, da bi napetosti na korejskem polotoku reševali na tak način, pravi britanski zunanji minister Boris Johnson. »ne verjamem, da bi si kdo za vsako ceno želel vojaške rešitve tega problema,« je po poročanju Reutersa Johnson dejal v govoru v Londonu. Kljub temu je vsaj teoretično to možnost treba obdržati na mizi.

Ko se ljubezenske strasti ne da obvladati

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo 27. oktobra ob 20.00 premiera avtorskega projekta Jerneja Lorencija Sen kresne noči, ki je nastal po motivih istoimenske Shakespearove komedije. Slovita zgodba, ki v sebi združuje elemente pastorale in komedije, je prepletena z mitologijo in pravljičnostjo, ljubezenskimi zasuki, sanjskimi prividi ter skritimi človeškimi nagoni in željami. Čeprav naj bi bila igra napisana že okoli leta 1595, prva izdaja pa nosi letnico 1600, se ukvarja s temo, ki je še danes aktualna.

Javni mediji ne delujejo v imenu vlade, ampak v imenu javnosti

Slovenske novinarske organizacije podpirajo avtonomno in neodvisno katalonsko javno RTV, so v skupnem sporočilu za javnost zapisali Društva novinarjev Slovenije (DNS), Združenje novinarjev in publicistov ter Sindikat novinarjev Slovenije. "Izražamo solidarnost s kolegi na katalonski javni televiziji TV3, javnem radiu in tiskovni agenciji, ki jim je španska vlada v soboto zagrozila z odvzemom samostojnosti. Zaposleni v omenjenih medijih so že napovedali, da ne bodo spoštovali vsiljenih navodil in vodstev, ki ne bodo imenovana po veljavnih postopkih in s podporo katalonskega parlamenta," so dodali v javnem pismu.

Novinarka Tanja Gobec si nikakor ni zaslužila odziva, kakršnega je doživela

Prav je, da smo kritični do javnih osebnosti, med katerimi so nedvomno tudi novinarji in novinarke. Toda plaz komentarjev, podtikanj in obtožb, kakršnega je doživela Tanja Gobec, je po našem prepričanju pretiran ter meji na javni linč, kakršnim smo bili v Sloveniji že nekajkrat priča. Nekateri so pripeljali tudi do tragičnega konca.

Nagrajeni najboljši slovenski oblikovalci

Včeraj so v Narodni galeriji podelili nagrade 8. bienala slovenskega oblikovanja Brumen in odprli pregledno razstavo 90 projektov, ki so se uvrstili na bienale. Slednje je med 392 prijavljenimi projekti izbrala mednarodna žirija, vseh 90 pa je prejelo priznanje za odlično slovensko oblikovanje. Veliko nagrado Brumen, najvišje strokovno priznanje za oblikovanje, je tokrat prejela serija plakatov Koordinate zvoka (Sanje o dopustu) mladega oblikovalca Nejca Praha. Projekt sta naročila pozavnist in producent elektronske glasbe Žiga Murko in Kulturni center Pritličje, kot fotograf pa je pri projektu sodeloval Klemen Ilovar. Žirija je poleg tega nagradila še deset ostalih projektov, med katerimi najdemo tako stare znance bienala kot tudi sveže obraze. 

Tudi Čehi dobili svojega Trumpa 

Češki predsednik Miloš Zeman bo mandat za sestavo nove češke vlade podelil milijarderju Andreju Babišu. Njegova stranka ANO je na sobotnih parlamentarnih volitvah dosegla 29,7 odstotka glasov. 63-letniku po poročanju STA že dlje časa očitajo korupcijo in konflikt interesov, saj je bil finančni minister, medtem ko so se njegova podjetja prijavljala na javne razpise in se potegovala za evropska sredstva. Babiš je sicer vodje drugih strank prek sporočila SMS že v soboto povabil k neformalnim pogovorom.

Problematika sodobne, postfaktične družbe v odnosu do tehnološkega napredka

V KC Tobačna 001 v Ljubljani bo od 27. oktobra do 24. novembra na ogled razstava intermedijskega umetnika Marka Batiste z naslovom Fluidni delci vulkanskega pepela, ki je del večletnega projekta, v katerem umetnik gledalca napeljuje k razmišljanju o problematiki sodobne, postfaktične družbe v odnosu do tehnološkega napredka. Tehnološki sistemi niso popolni, predvidljivi, vase zaprti in zaključeni, temveč gre za nestabilne sisteme – in ravno ta točka predstavlja izhodišče Batistovega raziskovanja. Razstavo je pripravila kustosinja Alenka Trebušak.

Borut Pahor se v drugem krogu ne bo branil podpore Janeza Janše

Včerajšnjo razglasitev volilnih rezultatov je spremljala razočaranost predsedniških kandidatov in kandidatk nad nizko volilno udeležbo, slednja je bila 43,57-odstotna, kar je najmanj od vseh predsedniških volitev samostojne Slovenije. V drugi krog volitev odhajata aktualni predsednik republike Borut Pahor, ki je neuradno prejel nekaj manj kot polovico vseh glasov (47,07 %) in kamniški župan Marjan Šarec, ki je prejel skoraj 25 odstotkov glasov (24, 97 %). Vsi kandidati in kandidatke so pričakovali kakšen odstotek glasov več, vendar razočaranja niso želeli pokazati. Poglejmo si, kako so komentirali včerajšnji izid predsedniških volitev.

Pahor in Šarec se bosta pomerila v drugem krogu predsedniških volitev

Današnje volitve je med drugim zaznamovala tudi nizka volilna udeležba, ki ni dosegla niti polovice vseh volilnih upravičencev in upravičenk. Na volišča jih je namreč odšlo zgolj nekaj več kot 43 odstotkov volivk in volivcev. Kljub številnim volilnim napovedim pa aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju ni uspelo zmagati že v prvem krogu predsedniških volitev, saj je prejel le nekaj več kot 47 odstotkov glasov, njegov najbližji zasledovalec Marjan Šarec pa slabih 25 odstotkov. Dokaj visok odstotek je doseglo tudi število neveljavnih glasovnic, ki jih je naštela Državna volilna komisija, teh je bilo dobrih 5.300. Obeta se nam torej drugi krog predsedniških volitev, kjer se bosta pomerila Pahor in Šarec.

Trije mladi intelektualci, ki se odločijo spremeniti svet

V Kinodvoru bo 25. oktobra premiera zgodovinske drame Mladi Karl Marx v režiji Raoula Packa, ki je bil premierno predvajan na letošnjem Berlinalu. Film govori o prvem srečanju Marxa in Engelsa, ki sta predstavljena kot upornika, ki pišeta podžigajoče tekste, polne revolucionarnih idej, noči pa preživljata v pijanskem razvratu in neprestanih spopadih z zakonom.

Odziv na Delo in molk proti nasilju

Spodaj objavljamo odgovor, ki ga je Samo Babuder, strokovni svetovalec revije Ona, naslovil na bralce revije Ona, potem ko so se ti kritično odzvali na njegov nasvet bralki One v zvezi z nasiljem njenega partnerja. Novinarka Mladine je o teh kritičnih odzivih pripravila članek z naslovom Delo in molk proti nasilju. Pred objavo je g. Babuderja prosila za komentar, vendar ji je po elektronski pošti sprva sporočil, da zadeve ne bo komentiral. Isti dan pa ji je poslal še en odgovor - prav tistega, ki ga je naslovil tudi na bralce One. Novinarka tega e-pisma žal ni prejela oz. ga ni videla v svojem poštnem nabiralniku. Posledično odgovora ni vključila v članek.

RTV Slovenija: Borut Pahor bi zmagal z več kot polovico vseh glasov

Volilna napoved, ki jo je za RTV Slovenija pripravil Episcenter, kaže, da je dozdajšnjemu predsedniku Borutu Pahorju svoj glas namenila več kot polovica volivcev (56,2 odstotka), kar pomeni, da drugi krog ne bo potreben. Na drugem mestu mu z 22,5 odstotka sledi Marjan Šarec. Na tretjem mestu je Romana Tomc (10,2 odstotka), sledi ji Ljudmila Novak (5,4 odstotka), Andrej Šiško bi dobil 1,9 odstotka glasov, ostali kandidati, Suzana Lara Krause, Maja Makovec Brenčič, Angelca Likovič in Boris Popovič bi dobili odstotek oziroma še manj glasov.

Brez volitev ni demokracije

Nekaj deset ur pred dnevom predsedniških volitev se namreč zdi že vse pretežno odločeno. Že v prvem krogu bo najverjetneje zmagal Borut Pahor, objavljajo mediji, sledil mu bo Marjan Šarec, za tretje mesto pa se potegujeta kandidatka SDS Romana Tomc, poslanka evropskega parlamenta, in Ljudmila Novak, sicer predsednica stranke NSi. Vendar pa so prav volitve predsednika republike tista preizkušnja za javnomnenjske agencije, ki se pogosto pokaže kot tvegana. Volivci ne volijo stranke, ampak predsednika, do te funkcije imajo drugačen odnos, manj zvest in tudi manj stabilen.

Sodišče Raščana obsodilo na štiriletno zaporno kazen

Ljubljansko okrožno sodišče je sledilo dogovoru s tožilstvom in nekdanjemu lastniku Dela Revij Mateju Raščanu v sojenju zaradi zlorabe položaja ob prevzemu družbe izreklo štiri leta zaporne kazni. Sodišče je obenem ugotovilo, da je Raščan ustvaril 34 milijonov evrov premoženjske koristi, ki jo bo moral vrniti.

"Slovenija, od kod lepote tvoje?" se sprašujejo predsedniški kandidati in kandidatke

V letošnji predvolilni kampanji za predsedniške volitve pogrešamo stališča kandidatov in kandidatk do vprašanja podnebnih sprememb in okoljske politike. Tako meni tudi dr. Luka Omladič iz Filozofske fakulete, ki se na oddelku za filozofijo med drugim ukvarja z okoljsko etiko. Slednji je na svojem blogu objavil zapis z naslovom »Volitve 2017: Predsedniški kandidati o podnebnih spremembah«, vendar pod njim ni besedila. »Hotel sem napisati kritičen komentar o pogledu predsedniških kandidatov na najpomembnejše vprašanje prihodnjega razvoja sveta in države ter hitro ugotovil, da ga ne obravnavajo niti v svojih kampanijah, niti v medijskih soočenjih. Kandidati imajo očitno skupno točko, da o tem ne govorijo nič,« je komentiral.

Radio Mladina: Grega Repovž o tem, zakaj je pomembno, da gremo v nedeljo na volišča

Pogovor je nastal na podlagi članka Brez volitev ni demokracije, ki ga lahko preberete v novi številki Mladine >>

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/347607220&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Bo Španija Kataloniji odvzela avtonomijo?

Katalonska regionalna vlada s Carlesom Puigdemontom na čelu bi morala včeraj španski vladi Mariana Rajoyja jasno odgovoriti, ali je razglasila neodvisnost ali ne. Katalonski premier Puigdemont se je zopet odzval s pismom, v katerem je zapisal, da katalonski parlament 10. oktobra ni izglasoval uradne razglasitve samostojnosti. Katalonski premier je namreč prejšni torek samo simbolično podpisal deklaracijo o neodvisnosti. "Če bo vlada še naprej preprečevala dialog in nadaljevala represijo, bi lahko katalonski parlament, če se mu bo to zdelo primerno, glasoval o uradni razglasitvi neodvisnosti," je v pismu zapisal Puigdemont.

REJVikend

V K4 se bo predstavila ekipa SOLVD (Christian Kroupa, Evident, Brt Čutul, Alex Ranerro in Vuka). V Trainstation Subart bodo gostili Krisa Kylvena, legendo mednarodne goa in psy scene. V Channel Zeru se bo predstavila nova generacija producentov in DJ-jev, tokrat kolektiv Spejs, v Rogu pa bo gostoval poljski producent Attaché.

Katalonija danes

Danes se izteče rok za dokončno opredelitev katalonske vlade do neodvisnosti dežele. Če bo neodvisnost potrdila ali ne bo odgovorila, bo Madrid uveljavil 155. člen ustave in (začasno) zamrznila avtonomijo Katalonije ter uvedla "prisilno upravo". Španska desnica, še najbolj glasno stranka Ciudadanos Alberta Rivere, želi to izkoristiti za poseganje v vse sfere katalonske avtonomije, predvsem v šolstvo. Katalonskemu izobraževalnemu sistemu in univerzi španski centralisti očitajo "indoktrinacijo" in favoriziranje katalonščine. To spominja na znamenita "jedra" in težnje po centralizaciji šolskih programov v Jugoslaviji poznih 80 osemdesetih. Le, da bi to španska oblast, z uveljavitvijo 155. člena, zlahka dosegla s prisilo, in povsem "ustavno in zakonito", z vodeno deželno vlado, saj avtonomija bi bila zamrznjena. Ko bi jo ponovno uvedli pa bi bila bistveno bolj okrnjena, kot je sedaj.