• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:ŠolstvoZoran StevanovićDonald TrumpCene stanovanj
133.928 člankov · 8. 01. 1988–9. 11. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

133.928 člankov · najnovejše objave

8 ms · stran 1933/6697
Kultura·9. 10. 2020

Sufjan Stevens: The Ascension ↗

Pet let po osebnoizpovedni folk mojstrovini Carrie & Lowell, enem njegovih nespornih diskografskih presežkov, se prvi indie glas ameriškega Srednjega zahoda vrača z osmim studijskim albumom, na katerem ponuja posodobljeno varianto baročne indietronice predhodnika The Age of Adz (2010). Kakor namiguje spiritualni naslov, je Vnebohod še en

Jaša Bužinel

Kultura·9. 10. 2020

Action Bronson: Only for Dolphins ↗

Nekoč kuhar v restavracijah za petičneže na Manhattnu, zadnje slabo desetletje pa brezbrižni raper barvito eksplicitnih vsebin in iznajdljivi jahač širše pop kulture streže z albumom popolne ležernosti in čiste zankarske preprostosti. Only for Dolphins je ravnica zibanja z glavo ob srkanju pina colade med oddihom na karibskem otoku in je

Borka

Kultura·9. 10. 2020

Róisín Murphy: Róisín Machine ↗

»Róisín Murphy je v pop izgnana princesa glama. Pooseblja zvezo diska in umetnosti, čutnosti in inteligence, razkošne površinskosti in eksistencialne tesnobe, zvezo, ki se je nekoč zdela neizogibna, zdaj pa je postala tako rekoč nemogoča.« Tako je enigmatično podobo ene bolj sofisticiranih predstavnic šovbiznisa opisal pokojni britanski k

Jaša Bužinel

Kultura·9. 10. 2020

Zgodbe iz konzerve: Ur. Iva Kosmos, Tanja Petrović, Martin Pogačar ↗

Bolj natančno: etnološko-zgodovinskosociološka študija o fabrikah ribjih konzerv na obalah vzhodnega Jadrana. Dobesedno, danes so ribje tovarne na celini, naj si bo v Pivki ali pa v Nišu. In v njih bolj ali manj tudi ni svežih rib iz bližnjega morja, ampak zmrznjene iz Atlantika. Knjiga sicer meri v druge smeri, v emancipacijo žensk, ki s

Bernard Nežmah

Kultura·9. 10. 2020

Dušan Jelinčič: Tržaške prikazni ↗

Tržaška spominska preja Dušan Jelinčič (rojen leta 1953) je tržaški alpinist, novinar, pisatelj, esejist, prevajalec z dovolj obširnim opusom, ki sega od na streho sveta postavljene kriminalke Umor pod K2 do gorniških potopisov Kam gre veter, ko ne piha, vmes je literarizacija lokalne mitologije in bajeslovja Bela dama devinska, v eksotič

Matej Bogataj

Kultura·9. 10. 2020

Srečno-nesrečni konec ↗

Naslovnica stripa Fuč fuk Ta teden v Ljubljani poteka že osmi mednarodni festival stripa Tinta. Festival, ki je bil sprva poimenovan Stripolisfest, je iz očitnih razlogov letos nekoliko okrnjen. Pandemija je odnesla gostovanje velikana francoskega stripa Lewisa Trondheima, ki si pri svojih astmatičnih 55 letih ni upal tvegati. Vseeno je v

Pia Nikolič

Kultura·9. 10. 2020

The Boys in the Band ↗

Politika notranje homofobije. William Wyler je leta 1961, dve leti po Ben-Huru, posnel Obrekovanje (The Children’s Hour), kontroverzni film s happy endom: neka deklica dve učiteljici, Karen (Audrey Hepburn) in Martho (Shirley MacLaine), obtoži, da sta lezbijki. To naj bi bilo le obrekovanje (deklica se jima hoče le maščevati ipd.), a se i

Marcel Štefančič jr.

Kultura·9. 10. 2020

Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu, Narodna galerija, Ljubljana ↗

Peter Paul Rubens: Marijino oznanjenje (1610–1612) Narodna galerija je lani gostovala na Praškem gradu z dobro obiskano razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas, zdaj pa so ji Čehi vrnili težko pričakovani obisk z imenitnimi deli iz zbirke Pinakoteke Praškega gradu. V Ljubljani bo do začetka prihodnjega leta na ogled več kot petdese

Izak Košir

Kultura·9. 10. 2020

Načrtno pozabljeno desetletje ↗

Robert Botteri in Ksenija Horvat © TV Slovenija Robert Botteri je seveda član uredništva Mladine, v času osamosvajanja je bil glavni urednik, danes je kreativni direktor, zato se bomo izognili direktnemu hvaljenju njegovega nastopa v oddaji Intervju, ki jo je vodila Ksenija Horvat. Osredotočili se bomo na to, kaj je naredila Ksenija Horva

Stanka Prodnik

Kultura·9. 10. 2020

Darkerska penina ↗

© Arhiv Mladine Zlati in srebrni se po novem pridružuje še darkerska. Govorimo o novi radgonski penini, ki je ustvarjena v popolni temi in katere uživanje prav tako priporočajo v odsotnosti kakršnekoli svetlobe. Untouched by light, nedotaknjena od svetlobe, kot pravi njeno ime, je kot nalašč za temne čase. Celoten proces obdelave grozdja

Saša Eržen

Kultura·9. 10. 2020

Lucija ↗

Igor Škafar

Kultura·9. 10. 2020

Alja Horvat, ilustratorka, ki jo je revija Forbes uvrstila med najobetavnejše umetnike ↗

Uroš Abram © Uroš Abram Alja Horvat je 23-letna Mariborčanka, ki se je letos znašla na prestižni lestvici revije Forbes 30 under 30 – Europe (30 pod 30 – Evropa). Ta znotraj različnih kategorij vsako leto opozori na trideset najvidnejših posameznikov iz vseh koncev Evrope. Horvatova je uvrščena v razdelek umetnost in kultura, kjer ji druž

Lara Paukovič

Kolumna·9. 10. 2020

Vzporedna resničnost ↗

Medtem ko je poslanka vodilne srbske stranke govorila v parlamentu, se je predsednik hrvaške vlade v vasi Varivode udeležil žalne slovesnosti v spomin na srbske civiliste, pobite po izteku vojaških operacij leta 1995, in ekumenske maše, posvečene spravi med Hrvati in Srbi. Srbska poslanka si je prislužila opomin, ker je izrekla resnico o

Heni Erceg

Kolumna·9. 10. 2020

Hladna vojna ↗

Vse kaže, da smo na pragu nove hladne vojne. Po razpadu Sovjetske zveze in treh desetletjih ameriške nadvlade se je na obzorju znova pojavila resna tekmica za gospodarsko premoč. Upravljalci ameriškega imperija so se letos očitno zazrli v Kitajsko in zgroženo ugotovili, da jih ta prehiteva na vseh področjih. Zunanjepolitični aparat ZDA je

N'toko

Kolumna·9. 10. 2020

Habermas ima prav ↗

Združitev Nemčije pred tridesetimi leti, 3. oktobra 1990, velja še danes za prelomno povojno diplomatsko odločitev, politično-ekonomski eksperiment brez primere. Nemško vprašanje je določalo usodo 20. stoletja. Botrovalo je dvema svetovnima vojnama, vzponu evropskega socializma in komunističnih oblasti, razvoju evropskih integracij, širit

Dr. Bogomir Kovač

Kolumna·9. 10. 2020

Tihi komplot ↗

Mojca Šetinc Pašek, od hudobnega Janše ozmerjana za prostitutko, je opisala počutje človeka, ki ga napade zastraševalno-sramotilni stroj trenutnega premierja. Vsa dežela je v strahu, je dodala novinarka. A še huje je: Slovenija je v stanju pol-norosti, po malem podobni ameriški pod Trumpom. Poglavitni kreator tega stanja je politika, v nj

Janko Lorenci

Kolumna·9. 10. 2020

Neopazne, a često zmagovite prevare ↗

Evropski parlament je izglasoval resolucijo o zaščiti demokracije in pravne države. Potezo pojasnjujejo s tem, da države, ki bodo kršile evropsko postavo, v prihodnje ne bodo dobile sredstev iz evropske blagajne. Jasno in smiselno. Toda mediji že hkrati prinašajo napoved, da bodo s tem ukrepom omejili oblast aktualnim vladam na Poljskem i

Bernard Nežmah

Kolumna·9. 10. 2020

Nazaj v 2020 ↗

Ta teden sta, po dolgem času resne suše, v javnost prišla dva resna in sodobna politična dokumenta. Prvega, besedilo Iniciative za koalicijo ustavnega loka, je v imenu vseh avtorjev, Spomenke Hribar, Pavleta Gantarja, Borisa A. Novaka, Arjana Pregla, Barbare Rajgelj, Slavka Splichala, Nika Toša in Slavoja Žižka, vodstvom opozicijskega čet

Grega Repovž

Kolumna·9. 10. 2020

KUL ↗

»V državah z veliko bolj kritično covid-19 sliko uveljavljajo protokole, ki dopuščajo (covid-19 negativnim) profesionalnim športnikom, da igrajo, trenirajo, potujejo ... Mi pa žal delamo norca sami iz sebe ter seveda s tem kratkoročno in dolgoročno močno škodimo slovenskemu športu.« — Boštjan Nachbar, nekdanji košarkarski reprezentant in

Vlado Miheljak

Pisma bralcev·9. 10. 2020

Hrvati, Srbi in kočevski Nemci ↗

V navedenem članku ste na začetku zapisali ,,V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja’’. Ne

Remzo Skenderović, Ljubljana

← Prejšnja1193119321933193419356697Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija