»Nas tlači mora ali…?« so se spraševali prebivalci hrvaškega glavnega mesta, ko so opazovali, kako z vseh drogov vihrajo zastave sovražne države. Tako daleč smo torej prišli? Vse mesto je v zastavah, ustavili so celo promet, da bi izkazali spoštovanje človeku, ki je še leta 1995 sredi Hrvaške, takrat vnet radikalec, govoril, da ustaši ne
Trumponomika po letu dni doživlja prve težke trenutke. Procesni zapleti s sprejemanjem zveznega vladnega proračuna za obdobje 2018/2019 so že drugič po novem letu zatresli ZDA, nekaj zaradi ekonomskih zablod, pa tudi ostrih političnih trkov. Koktajl zrelega ekonomskega cikla, povečanja proračuna in zadolženosti, zasuka monetarne politike,
V sporu s Hrvaško se pogosto čutimo od vsega sveta zapuščeni. V takih trenutkih radi pomislimo na višegrajsko četverico, ki se med seboj podpira in tako veča svojo moč. To je sicer ohlapno povezana skupina brez skupnih ustanov in jasnih pravil. V ospredje je prišla zlasti z zavračanjem begunskih kvot, a povezuje jo še vrsta drugih potez –
V primerjavi s Titovo Jugoslavijo je Slovenija vsekakor država. V njej se danes ne more zgoditi, da bi čez noč za zmeraj izginilo 12 tisoč zapornikov, ne da bi vlada povedala, kaj se je z njimi zgodilo.
Tudi ne boste našli nikogar, ki bi si na obali Bohinjskega jezera začel zidati vikend. Vsem je pač jasno, da postava tega ne dovoljuje. A
»Ko slišim besedo kultura ... sprostim varovalo sprožilca na svojem browningu!«
— Krilatica Hannsa Johsta v prvi sceni prvega dejanja gledališke drame Schlageter, sicer večkrat napačno pripisana Hermannu Göringu
»Program je jasen in se glasi: Popolna izločitev, dosledno ločevanje! … To ne pomeni zgolj izključitve Judov iz nacionalnega gos
»Glede implementacije arbitraže, kjer se ZDA niso postavile na stran spoštovanja mednarodnega prava, kar seveda bolj koristi Hrvaški, je Hartley ponovil, da ameriško stališče glede arbitražne odločbe ostaja nespremenjeno: ’ZDA so v sporu nevtralne in se ne postavljajo na nobeno stran, spodbujajo pa državi, da poiščeta rešitev spora.’ Brgl
V intervjuju z gospodom Pfallerjem sem zasledila misel, da je kajenje kulturna dediščina politične levice. V nadaljevanju je možno brati še o prepovedi oziroma omejevanju kajenja kot dokazu birokratizacije družbe in sovražnosti sistema do zagotavljana užitka, možnemu premiku perspektive v našem razumevanju sočloveka in možnosti deliti uži
G. Pavel Remec pravilno ugotavlja, da me nikoli ni videl na sestankih Demokratične stranke dela (DSD), saj nisem članica ne te ne katere druge stranke. So mi pa nekatere bližje, najbližja mi je DSD, ker poznam mag. Franca Žnidaršiča že dvajset let in vem, da se je umaknil iz DeSUS-a zaradi predsednikovih manipulacij in demagogije, ki je p
Metod Pevec in še mnogi se motijo ter s tem povzročajo škodo. Leta 2017 je RTV Slovenija za plače in stroške stalnih sodelavcev porabila 60,9 % prihodkov in ne 80%, kot navaja bivši predsednik Nacionalnega sveta za kulturo! Če bi, hipotetično, RTV Slovenija leta 2017 ustvarila toliko prihodkov, kot jih je leta 2010, bi bil ta delež še niž
V Channel Zeru bo v okviru serialke Elektroliza nastopil ghettotech prvak DJ Assault iz Detroita, za gramofoni pa mu bodo družbo delali Xed, Ocular in Bakto. V Študentskem kampusu bo nastopila japonska DJ-ka Hito, pridružili pa se ji bodo še Aney F., Uno Taman, Luthia. V K4 pa bodo v okviru serialke Sezam vrteli Levanael, Softskinson, Dac
Zapis televizijskega voditelja Vida Valiča na Facebooku, kjer je podprl stavko javnega sektorja, je prejel več kot pet tisoč všečkov, besedilo pa je delilo več kot 1.400 ljudi. Danes je prava redkost, da se zvezdniki politično ali družbeno angažirajo, Valič pa tega ni storil prvič, saj se je pred časom zavzel denimo tudi za izenačenje pra
Tokrat priporočamo bienalno razstavo Društva oblikovalcev Slovenije O...oblikovanje! Med vizijo in realnostjo, koncert legendarne skupine Plavi orkestar, film O telesu in duši, v klavnico postavljeno ljubezensko zgodbo v režiji Ildiko Enyedi, premiero drame Vinka Möderndorferja Fant, dekle in gospod, ki je bila lani nominirana za Grumovo
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.