Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.
V Kinodvoru v Ljubljani bo 19. septembra ob 17.00 projekcija dokumentarnega filma Khatte: izbira svobode v režiji Mihe Mohoriča, ki prikazuje življenje otrok na ulicah Katmanduja, glavnega mesta Nepala. Po filmu bo sledil pogovor z avtorjem o problematiki uličnih otrok, ki ga bo vodil Erik Valenčič. Režiser in snemalec Miha Mohorič v film
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/283025180&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false> Pogovor je nastal na podlagi članka Prste stran >>
© WikiCommons »Revščina in posledično socialna izključenost pomenita hud poseg v človekovo dostojanstvo in s tem kršitev človekovih pravic. Ljudje v stiski, ki poiščejo pomoč na centru za socialno delo, upravičeno pričakujejo, da bodo deležni razumevanja in podpore.« Tako so zapisali v uradu varuhinje človekovih pravic ob primeru, ki bi g
Naslovnica norveškega časopisa Aftenposten Espen, kjer urednik časnika Egil Hansen zaradi Facebookove cenzure odgovarja Marku Zuckerbergu. © Aftenposten Espen »Kakršnekoli fotografije ljudi, ki kažejo genitalije, ritnice ali ženske prsi, bodo umaknjene,« se glasi Facebookovo opozorilo, ki je v zadnjih dneh znova razdelilo mnenja uporabnik
Pogled v 25-letno zgodovino odločitev slovenskih vlad nam razkriva nekaj ključnih napak, ki še danes ovirajo razvoj države. Vse so bile storjene iz ideoloških razlogov ali pa iz trme, zraven pa je bil nemalokrat tudi pohlep. Prva napaka je bila privatizacija družbenega premoženja. Ne sama privatizacija, temveč način delitve premoženja. Na
»Kot je danes poročal časnik Delo, bi moralo 22 vojakov na Baltik odpotovati že pred dobrim tednom dni, a na dan odhoda ni bilo avtobusa, ki bi vojake prepeljal na brniško letališče. Je pa v ponedeljek na sever Evrope z Brnika odletela skupina devetih vojakov. Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Žan Mahnič (SDS) je že napovedal,
Tudi vrh EU v Bratislavi bo pokazal, ali se čas Angele Merkel izteka, ali se bliža konec večne kanclerke. Ne nemška politika ne ljudstvo in tudi članice EU je nimajo več tako radi kot še včeraj. Ali pa jo vsaj manj upoštevajo. Sama še ni rekla, ali bo prihodnje leto znova kandidirala za položaj najmočnejšega evropskega politika. Znakov po
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc na gradbišču Diagnostično terapevtskega servisa v Ljubljani © Borut Krajnc Milojka Kolar Celarc je med letoma 2011 in 2013, preden je postala ministrica, vodila zavarovalnico Vzajemna, ki jo želi zdaj praktično ukiniti. Bistveni element predloga zdravstvene reforme je namreč tudi opustitev dopoln
Bodoča ministrica za fi nance Mateja Vraničar Erman in bivši minister Dušan Mramor sta analize tobačnih multinacionalk vzela za svoje. © Borut Krajnc Zdravstvena reforma, ki jo namerava ministrica Milojka Kolar Celarc v prihodnjih mesecih poslati v parlament, temelji na povečanju sredstev, ki jih Slovenija zdaj namenja za zdravstvo. Ker za
Štiridesetdnevna, vsakodnevna dvanajsturna molitev za rešitev življenj nerojenih otrok, ki jo je februarja in marca lani pred Ginekološko kliniko v Ljubljani organiziral Zavod Božji otroci. © Borut Krajnc Raziskava med srednješolci, izvedena leta 2004, je pokazala, da je 23 odstotkov dijakinj in dijakov prvih letnikov ter 53 odstotkov dij
Premier Miro Cerar ml. je ob drugi obletnici svoje vlade ob hvalnicah svojim uspehom presenetil z ostrim napadom na opozicijo: medtem ko država dosega gospodarsko rast, jo ta poskuša destabilizirati z interpelacijami in drugimi kritikami. Gospod je dedič trde roke partijskega režima, ki je postavljal dihotomijo med vladajočimi komunisti,
Odvetnik Čeferin, klen slovenski sin, postal je šef UEFA! (In UEFA sefa). Kot je bilo rečeno, vestno in pošteno naj skrbi za klube, dobičke in izgube, tekme, navijače in visoke plače, ligo obravnava naj po črki prava, poskrbi naj spet za dober nogomet, pravično in enako za ekipo vsako in vse nogometaše. (Pa malo bolj za naše.) Spesnil Lov
Uroš Abram Med neizmernimi količinami dokumentov, resolucij, direktiv, ki jih je obravnaval evropski parlament v svoji novejši zgodovini, je mogoče najti tudi kakšno nebirokratsko in izjemno besedilo. Besedilo, ki bi lahko izšlo kot knjiga, kot manifest, besedilo, izjemno po slogu in vsebini. Eno takšnih besedil je poročilo Estrela, to je
Premier Miro Cerar in ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič na obisku ljubljanske osnovne šole Livada, kamor hodi več kot 300 otrok iz 32 različnih držav. Premier je med obiskom govoril o strpnosti in pomenu sprejemanja drugačnih. © Borut Krajnc Pred dobrim letom dni, na začetku lanskega septembra, se je v morju utopil triletni
Ko smo bili tudi mi vsi: naše matere in očetje, od Tončke Čeč pa do Kajuha in vse do pobitih še 4. maja1945 na Turjaku, za okupatorja zgolj banditi, ki so jih ti, tudi v razmerju 100 za enega, neusmiljeno pobijali, smo mislili in zlasti čutili drugače od danes. Tudi takrat so se namreč vojaški nadmoči in represalijam okupatorja zatirani u
Modre glave iščejo rešitev za našo celino. Celo predsednik evropske komisije Juncker je v govoru o razmerah v Uniji ugotovil, da bomo, če se bo tako nadaljevalo, otrokom zapustili Unijo, ki razpada zaradi neenotnosti, Unijo, ki je pozabila na svojo preteklost in nima nobene vizije za prihodnost. Ups, pa ne zdaj, ko smo se mi zamud- niki k
Jure Trampuš se je v tekstu Kdo je nasilen (Mladina, št. 31, 5. 8. 2016) mogoče nehote približal stališčem dela tistih liberalnih oz. levičarskih krogov na zahodu, ki se jim vsaka kritika religije zdi nedostojna, politično nekorektna. Še nedavno se ni nihče upal ugovarjati drastičnim kaznim, s katerimi so božji predstavniki na zemlji ‘upr
Ne, to ni knjiga o odraščanju, tudi podnaslov z brezpogojno podporo neodvisnosti ne razkrije vsebine. Ideja je namreč – »décroissance«, v pomenu zniževanja gospodarske rasti. In manifest potem oblikuje svet, v katerem orisuje načine izstopa iz vladajoče ekonomske religije. Manifestna forma je oblika katekizma, ki določa postave, po kateri
© Uroš Abram Iz pesniške delavnice Jure Jakob, ki se sklicuje na Rilkeja, nekje v ozadju pa se nam prisvetlika romantični ideal prekletega in nerazumljenega pesnika, se v tem spisju predaja spominom na čase, ko se je pesniško izoblikoval, ko se je likal in ko je brusil svojo občutljivost. Ta gre v dveh smereh, špiči dar opazovanja in jezi
Fotografska ali kratka objava. Odprite izvirnik za ogled.
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.