Zahodni Balkan je spet v središču evropske politike. Tod poteka osrednji kopenski tok ilegalnih beguncev v EU, tukaj že vrsto let EU dokazuje svojo razvojno impotentnost, hkrati postaja, podobno kot Ukrajina, vse bolj nevarno torišče trka velikih sil. Dunajsko srečanje, po lanskem Berlinu, konec avgusta ni prineslo nobenih odrešujočih reš
Če bi prišlo v Ljubljano 30 tisoč, v Maribor 10 tisoč, v Celje 5000 beguncev in bi tu ostali, bi izbruhnil odpor. Priselitveni šok bi povzročil konflikte, ksenofobne reakcije domačinov in dramatično selitev volivcev k SDS. Če zadevo preslikamo na evropsko raven, bi bil končni učinek popolna zapora mej in manj demokracije.
Radi bi rekli, d
Še bolj opazne in zaskrbljujoče so kadrovske spremembe. Vodstvo javnosti ni obvestilo, zakaj se je odločilo za zamenjavo voditeljice Dnevnika Jelene Aščić in voditeljice oddaje Globus Helene Milinković. (…) Enako bliskovito in brez pravih pojasnil je vodstvo dan pred iztekom pogodbe obvestilo štiri sodelavce Informativnega programa, da z
Obrazi ljudi iz Sirije, Afganistana, Eritreje, Iraka in od drugod so se iz begunskih taborišč v Aziji in Afriki tokrat množično pojavili v grških turističnih mekah, na beograjskem in budimpeštanskem kolodvorju. Govor solidarnosti in sočutja počasi prenika v politične govore in medijska poročila. Toda sočasno z njim se pojavlja novi rez. F
Mladina, št. 35
Očitno nekateri dojemajo ustavno načelo »ločitve cerkve in države« še vedno v duhu totalitarnih časov in povsem drugače kot v ustaljenih demokratičnih državah. Mešana krovna komisija Rimskokatoliške cerkve in Vlade Republike Slovenije je že leta 1996 ugotovila, da je bilo to načelo, ki je bilo zapisano v ustavo leta 1946,
Mladina, št. 35
V članku Urše Marn »Smo že iz krize?« (str. 26 v 35. številki letošnje Mladine) je zapisan stavek: »Primarni proračunski primanjkljaj, pri katerem je izločena cikličnost, je aprila letos glede na april lani prvič po dolgih letih znašal +0,3 odstotka BDP-ja, se pravi, da smo dosegli celo presežek. « Primarni proračunski pri
Mladina, št. 35
Sicer zelo poglobljeni prispevki g. Dragoša in ostalih avtorjev o revščini, ki se širi po Sloveniji, so povsem prezrli doneske novega (zadnjega) pokojninskega zakona na tem področju.
Le ta, že kar nekaj časa, ustvarja novo kategorijo upokojencev, ki še povečujejo že tako veliko armado revežev v naši državi. Kako je to mogo
Mladina, št. 35
Celovita in podrobna polemika z dr. Srečom Dragošem, avtorjem udarnega prispevka (»Populistično?«) v Mladini z dne 28. avgusta, bi zagotovo vzela preveč prostora, bi pa širša razprava med strokovnjaki bila zelo zaželena. Mene je presenetilo dejstvo, da je v celotnem, sicer obsežnem, prispevku, zelo malo dokaznega materiala
»Ali si bomo zvišali plače in si razdelili del tega rezultata ali bomo dopustili, da se del tega rezultata prelije v večje zaposlovanje, predvsem mladih.«
—Minister za finance dr. Dušan Mramor, v ponedeljek, 31. avgusta, po razglasitvi, da BDP pridno raste, in objavi zahteve sindikatov, naj se stiskanje že konča.
Finančni minister je zago
Zadnji pretresi na globalnih finančnih trgih kažejo, kako hitro tveganja lahko preidejo iz enega v drugo gospodarstvo, je v Džakarti opozorila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. V zadnjih nekaj tednih smo po njenih besedah lahko opazili, kako zelo je Azija v središču globalnega gospodarstva in kak
Jachym Topol
V Kosovelovem domu Sežana se bo 2. septembra ob 18.30 začel 30. Mednarodni literarni festival Vilenica, srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev in Kulturno društvo Vilenica. Posebna pozornost na otvoritvi bo posvečena Milanu Jesihu, podelili pa b
V Ljubljani bo 9. septembra ob 17. uri potekal protirasistični shod »Refugees welcome« (Begunci dobrodošli). »Zavračamo idejo varnosti, ki se napaja v rasizmu in strahu. Nočemo živeti v svetu, obdanem z bodečimi žicami in zidovi! Ne bomo nemočno opazovali morije in nasilja nad tistimi, kibežijo pred vojno in iščejo boljše življenje,« piše
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.