Grega Repovž

Grega Repovž

4. 9. 2015  |  Mladina 36  |  Uvodnik

Teorije mladih

»Ali si bomo zvišali plače in si razdelili del tega rezultata ali bomo dopustili, da se del tega rezultata prelije v večje zaposlovanje, predvsem mladih.«
—Minister za finance dr. Dušan Mramor, v ponedeljek, 31. avgusta, po razglasitvi, da BDP pridno raste, in objavi zahteve sindikatov, naj se stiskanje že konča.

Finančni minister je zagovornik mladih. Ni dvoma, da misli resno. Je pa res, da so v Sloveniji vsi zagovorniki mladih. In da so mladi argument, ob katerem vsi obmolknejo – nihče se niti drzne na primer ne reči, da je to le ena od prioritet. Prva, a le ena. Že to je bogokletno.

Mladi so danes argument, kakršen je bila včasih Evropska unija – ta je bila ves čas prioriteta, ki se ji ni smelo ugovarjati. Vse zakone smo spreminjali s tem argumentom – pa čeprav jih ne bi bilo treba, predvsem pa ne bi bilo treba izvesti vseh tistih rešitev. Danes imamo polno neumnih in rigoroznih zakonskih določb. Malodane nobena italijanska ali francoska restavracija, tudi višjega ranga, na primer ne bi izpolnila naših gostinskih standardov. Takšen argument postajajo danes mladi. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če bi mladi kaj imeli od tega. So zgolj priročni.

Pa ne gre le za to. Kot je na eni strani res, da so mladi danes, če gledajo v svojo prihodnost, v težavah, je na drugi strani res tudi, da so se stvari zgolj zaostrile. Prekarno zaposlovanje je nekaj, kar ni novo, le obdobje honorarne, torej nepopolne zaposlitve se je podaljšalo. A razmere so se spremenile za vse: biti upokojenec je danes mnogo težje, pokojnine so nižje, vstop v to dobo je postalo samovoljno dejanje delodajalca, ne pa avtonomna odločitev zaposlenega. Enako velja za zaposlene: redna zaposlitev je danes to zgolj po imenu. Odpuščati je danes preprosto. Mladim je seveda težko, a njihov zapleteni položaj ni ekskluziven. Vse generacije mladih zadnjih 50 let, ne glede na socializem ali kapitalizem, se spoprijemajo z istimi težavami, le da so te vse bolj zaostrene. Ni res, kot se rado ponavlja, da so bila včasih stanovanja dostopna. Ni res, da je bilo službe lahko najti. Bilo je lažje, lahko pa pač ne. Niti ni res, da je bila Slovenija v tem zdaj ali prej kaj drugačna od drugih držav. Seveda so tudi ljudje, ki so do službe in stanovanja zlahka prišli. A ti ljudje so tu tudi zdaj. Z drugimi besedami: ja, razmere so resne, kalimerstvo pa ne prispeva k ničemur. Kot ne zgornje sklicevanje na mlade.

Vsako govorjenje o mladih je namreč brezpredmetno, res zgolj brezpredmetno govorjenje, dokler država – oziroma vlada – ne bo sprejela preprostega dejstva: da se pri tej temi vse začne pri stanovanjski politiki. Politika zaposlovanja je namreč v primerjavi s temeljnim problemom mladih – torej z nezmožnostjo večine, da pridejo do spodobnega lastnega ali spodobnega najemnega stanovanja – razmeroma preprosta. Na področju zaposlovanja bi država lahko že z davčno, inšpekcijsko in seveda stimulacijsko politiko naredila v kratkem času zelo veliko – če seveda želi financirati zaposlovanje mladih. A če je pripravljena vlagati v plače svetovalcev slabe banke, to ne bi smel biti problem za finančnega ministra in ministrico za delo.

A vrnimo se k temeljnemu: resna politika za mlade je stanovanjska politika. Cene stanovanj so zaradi zgrešene stanovanjske politike tudi po krizi še vedno take, da ostaja bivanjska spodobnost za normalno ceno ali najemnino za večino nedosegljiva. Že prej je bilo težko: zdaj pa je res težko. A urejanju stanovanjske problematike se vse vlade raje izognejo. Tudi ta se je ne loteva z nobeno ambicioznostjo. Ker je projekt res obsežen. Ker je dolgoročen. In nobena vlada po štirih letih ne more pokazati rezultatov, ne more pokazati 50.000 najemniških stanovanj, ker jih preprosto ni mogoče zgraditi tako hitro.

Resna stanovanjska politika je edini odgovor na krizo, v kateri so se znašli mladi. Edini odgovor na populacijsko krizo.

Vse ostalo so zgolj besede. In ni več pomembno, kdo je kriv, da je stanovanjska politika tako zavožena. Pač je. Kdor resno misli z reševanjem položaja mladih, se bo moral posvetiti temu problemu. Drugače mlade zgolj zlorablja. Ker se dobro sliši.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.