Populistično?

Celovita in podrobna polemika z dr. Srečom Dragošem, avtorjem udarnega prispevka (»Populistično?«) v Mladini z dne 28. avgusta, bi zagotovo vzela preveč prostora, bi pa širša razprava med strokovnjaki bila zelo zaželena. Mene je presenetilo dejstvo, da je v celotnem, sicer obsežnem, prispevku, zelo malo dokaznega materiala za trditve dr. Dragoša o hitrem slabšanju socioekonomskega položaja prebivalstva v Sloveniji. Poleg tega se je nemogoče izogniti občutku, da gre v njegovem prispevku za izrazito in selektivno poudarjanje določenih negativnih trendov ter nestrinjanje z določenimi rešitvami v sistemu socialnega varstva. Manjka primerjalna analiza – tudi statističnih podatkov, ter »kontekst«, v katerem so se dogajale spremembe v sistemu socialnega varstva.

Pri statističnih podatkih se je dr. Dragoš dobesedno »spravil« na podatek, da se je v Sloveniji odstotek oseb, ki imajo dohodke pod pragom revščine povečal od 11. 5 % leta 2007 na 14. 5 % leta 2013. To povečanje je predvsem posledica makroekonomskega šoka, z vsemi spremljajočimi pojavi (večanje brezposelnosti itd. ). Kljub temu je ta delež revnih – kot sicer ugotavlja tudi dr. Dragoš – še vedno precej pod EU povprečjem. Leta 2013 je nižji delež revnih imelo 9 članic EU, višjega pa 18. Tudi hitra rast tega deleža ni nekaj posebnega: na Švedskem je delež revnih leta 2007 znašal 10. 5 %, leta 2013 pa 14. 8 %.

Res je (kot v »boxu« ugotavlja Borut Mekina) prišlo v zadnjih letih tudi do povečanja tveganja revščine med zaposlenimi, vendar ostaja ključni problem brezposelnost. Če v Sloveniji oseba živi v gospodinjstvu, kjer ni polno zaposlenih, je tveganje revščine šestkrat večje, kot če živi v gospodinjstvih, kjer so delovno sposobne osebe tudi polno zaposlene.

Povsem spregledan je podatek o dohodkovni neenakosti, ki ga je treba upoštevati skupaj s podatkom o deležu revnih. Najpomembnejši kazalec je tu razmerje med dohodki najpremožnejših 20 % oseb in najrevnejših 20 % oseb (t. i. S80/S20). To razmerje je v Sloveniji leta 2013 znašalo 3. 6; od vseh 28 članic EU je nižje razmerje imela le Češka republika (3. 4)! Ko dr. Dragoš »hvali« Češko republiko, ki res ima tudi zelo nizek delež dohodkovno revnih, ne omenja, da Češka republika ni doživela takšnega makroekonomskega šoka kot ga je Slovenija. Temu se je izognila tudi zaradi tega, ker ni bila članica evroobmočja.

In za konec, še ena od »mračnih« trditev dr. Dragoša, o vztrajnem krčenju sredstev za socialno varstvo (kot % BDP). Ta trditev ni točna. Sredstva za socialno zaščito in znotraj nje tudi sredstva za socialno varstvo so se v Sloveniji vztrajno povečevala, le v letu 2013 zaznavamo rahlo znižanje izdatkov za socialno zaščito, ne pa tudi izdatkov za socialno varstvo. Tako kažejo podatki Eurostata in Statističnega urada RS. Zniževanje izdatkov za celotno področje socialne zaščite je predvsem posledica delovanja Zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf), ki je bil sprejet leta 2012.