»Za današnje stanje v državi smo krivi sami. Nihče drug ni zafural naših podjetij. Nihče drug nam ni zapufal države. Nihče drug ni ogoljufal naših delavcev. Vse to smo storili sami. Eden drugemu smo kradli, se izkoriščali, izigravali, si lagali, si metali polena pod noge in psovke v obraz. Smo nesposobni gospodarji, ki smo leta plenili la
Petindvajsetletnica prvih svobodnih večstrankarskih volitev po letu 1945 velja za eno zveličavnejših. Združevala je dolgoletne težnje po državni osamosvojitvi, politični demokratizaciji in ekonomiki evropskega kapitalizma. Ta trojna formula ji je dajala potrebno politično legitimnost in kasnejši ekonomski zalet. Nova država je bila pomlad
Položaj je bizaren: tako rekoč vsi se strinjajo, da je vlada zanič, hkrati pa pravijo, da predčasnih volitev nikar. Da vlada torej ne sme pasti. To ne gre prav skupaj.
Odpor do novih volitev je deloma upravičen. Cerarjevo vlado lahko nasledi še slabša, recimo Janševa. Drugič, medvladje bi prineslo veliko zmešnjavo, še več norosti in umaza
»Združena levica« je prišla s predlogom zakona o odpisu dolgov najrevnejšim. Nedvomna gesta človekoljubnosti, ob kateri pa se je izkazalo, da podoben zakon pripravlja že vlada. Pričakovali bi torej, da bodo Luka Mesec in njegovi poslanci pozorno vskočili, ko bo vladajoča koalicija v parlamentu predstavila svoje načrte, katere bi potem sam
»Bom izrekel nekaj bogoskrunskega: v osemdesetih letih smo bili v Jugoslaviji bolj suvereni. Kot smo zdaj. … Tega se morda ne zavedamo, ampak bojim se, da bo čez nekaj let naša navzočnost na političnem in gospodarskem zemljevidu manjša kot zdaj.«
— Franco Juri, poslanec (delegat) v prvem demokratično izvoljenem parlamentu
Nekaj dni po prv
Mladina, št. 07
Dopisovanje z gospodom Krivicem postaja naporno. Gospod očitno misli: kdor ima zadnjo besedo, ima tudi prav. In piše naprej. In še naprej zanika, da mi je podtaknil, da jaz ne bi upošteval odločitev ustavnega sodišča (US). Pa mi je podtaknil. Tokrat še bolj poudarjeno govori tudi o potrebnem spoštovanju sodišč.
No, poglejm
Mladina, št. 12
V Mladini št. 13 pod člankom z naslovom »Ne drugi, ampak slepi tir?« mag. Tomaž Ogrin iz Ljubljane podaja vrsto vprašanj na gradnjo II. železniškega tira med Divačo in Koprom.
Dandanes se nobena nova železniška proga v Evropi (za mešani promet) ne gradi za hitrosti manjše od 160 km/h. Železnica lahko cestnemu prometu posta
Mladina, št. 14
Zavod Študentska menza je zasebni zavod, ki je bil leta 2013 ustanovljen s strani ŠOU v Ljubljani z namenom zagotavljanja zdrave, kakovostne in cenovno dostopne študentske prehrane. Posebno skrb zavod namenja socialno ogroženim študentom, katerih število iz leta v leto narašča, s tem pa narašča tudi število študentov, ki n
Andrej Klasinc, direktor ŠOU v Ljubljani,Anton Golob, direktor Zavoda Študentska menza
Mladina, št. 14
Lucidne kolumne Vlada Miheljaka sem vedno rada brala. Pravzaprav jih še vedno, čeprav se mu zapišejo pritlehni zdrsi praviloma vselej, kadar gre za Združeno levico ali katerikoli njen del. TRS in DSD ga mučita, odkar se nista želela solidarnostno pretočiti v neko Miheljaku bližnjo stranko, ki se je za državnozborske volitv
Tretji mesec po imenovanju je grški premier Aleksis Cipras pripravil evropske politike, da so postali previdni v izjavah – a le to. Seveda je Angela Merkel, ko ga je pred štirinajstimi dnevi sprejela, že vedela, da 8. aprila odhaja v Moskvo. Kot ve, da ruski predsednik Vladimir Putin potrebuje Grčijo, da izpelje projekt plinovoda prek Tur
Po poročanju grške tiskovne agencije je Grčija uspela poplačati 460 milijonov evrov dolga do Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Grška vlada je pred dnevi sicer zagotovila, da bo to storila, a vseeno so se pojavljala ugibanja, ali so Atene res sposobne poplačati ta obrok IMF.
Kot smo poročali, je grški finančni minister Janis Varufakis p
Preden je minister za obrambo Janko Veber obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo (OVS) naročil analizo o posledicah prodaje Telekoma Slovenije, o tem »meni ali vladi v obravnavo ni predlagal nobenega dokumenta v zvezi z obstojem ogroženosti obrambnih interesov države,« je poslancem pojasnil premier Miro Cerar. Veber si razre
V koprodukciji Cafe teatra in Cankarjevega doma bo jutri, 10. aprila ob 20.00 premiera gledališkega koncerta Vite Mavrič in Janija Kovačiča z naslovom Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora. Med poezijo, napisano v zaporu, so se našli
njegovi notni zapisi in približno štirideset pesmi na točno
določene znane skladbe, večinoma iz časa
Grški premier Aleksis Cipras na obisku v Moskvi ni zaprosil Rusije za finančno pomoč. Srečanje Ciprasa in ruskega predsednika Vladimirja Putina je namreč v evropskih vrstah sprožil strahove, da bi lahko Atene zgradile novo zavezništvo z Rusijo. Putin je sicer nakazal na interes investiranja v Grčijo.
Putin je dejal, da bi bilo možno rusko
Glavni odbor zdravniškega sindikata Fides je napovedal, da bodo 22. aprila za eno uro opozorilno stavkali. V Fidesu imajo dve stavkovni zahtevi - sprejem standardov in normativov za zdravnike, ki so že opredeljeni v modri knjižici in začetek ponovnega vzpostavljanja razmerja ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo z
Elita z vedno novimi predlogi dokazuje, da živi v popolnoma drugem svetu kot večina. Dana Milbank v Washington Postu opozarja na predloge zakonov, s katerimi politična elita v zadnjem času na inovativen način ponižuje revne.
Pod enega takšnih predlogov se je podpisal Rick Brattin, 35-letni poslanec v parlamentu zvezne države Missouri. Pre
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.