Damjana Kolar

 |  Kultura

Zaporniška poezija Vitomila Zupana

V koprodukciji Cafe teatra in Cankarjevega doma bo jutri, 10. aprila ob 20.00 premiera gledališkega koncerta Vite Mavrič in Janija Kovačiča z naslovom Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora. Med poezijo, napisano v zaporu, so se našli njegovi notni zapisi in približno štirideset pesmi na točno določene znane skladbe, večinoma iz časa pred drugo svetovno vojno. Rdeča nit večera je prikaz dobe, ki ji je Vitomil Zupan pripadal in občutij pesnika, ki se z neustrašno domišljijo in golim upanjem "upira smrti."

Marcel Štefančič jr. je o njem dejal: "Vitomil Zupan je bil celostna umetnina. Ilegalec, ki je slovenski jezik prelevil v platino. Levi sokol, ki je iskal ring, v katerem bi lahko divjal. Gladiator, ki je hotel prevzgojiti nacijo. Bil je pred časom, ki ga tako ali tako nikoli ni bilo. Če ga ne bi imeli, si ga ne bi mogli izmisliti. Bral si ga lahko le na glas. Bil je kot popevka, ki jo zjutraj slišiš, potem pa ti ves dan ne gre iz glave." Več o Vitomilu Zupanu si lahko preberete v članku

Vitomil Zupan, pisatelj, dramatik in esejist 20. stoletja, se nam šele v zadnjih nekaj letih razkriva tudi kot pesnik. Med letoma 1948 do 1954 je v zaporu napisal petindvajset pesniških zbirk (približno dva tisoč pesmi), po zaporu pa še več kot petsto pesmi (Pesmi iz zapora, 2006, Pesmi s prostosti, 2007). Zupan je po spominu na znane melodije sestavljal šlagerje (Edith Piaf, Bertolt Brecht, Georges Brassens, španske ljudske pesmi), med njegovo zaporniško zapuščino pa so bili tudi notni zapisi znanih predvojnih šlagerjev. Kot pravi Vita Mavrič, je v zaporniški poeziji ves čas potoval. Kasneje je zapisal, da je ob pisanju poezije občutil posebno svobodo, upor–in celo nekak up. Napisal je šestdeset tisoč verzov in jih redno tihotapil na svobodo. Ifigenija Simonović jih je kasneje uredila v neverjetnih petindvajset pesniških zbirk.

Vita Mavrič in Jani Kovačič, ki je del zaporniške poezije sam uglasbil, sta jih obudila in jih sestavila v zgodbo, v kateri utripata dva pola, ženski in moški, koncert pa vključuje tudi povsem nove, avtorske interpretacije njegovih pesmi. Za glasbeno spremljavo na koncertu bodo poskrbeli: Jaka Pucihar (klavir), Anže Langus Petrović (kontrabas), Jure Rozman (bobni), Gašper Konec (harmonika). Odrska zasnova in luč sta delo Andreja Stražišarja, za kostumografijo je poskrbel Alan Hranitelj, za gib pa Branko Potočan.