Britanski časnik The Sun je nedavno sprejel odmevno odločitev, da po več kot desetletju objavljanja fotografij golih žensk ukine slavno rubriko »deklet s tretje strani«. Umik so pozdravili številni kritiki, ki so nestrinjanje z »zastarelo in seksistično« rubriko izrazili v peticiji z 215.000 podpisniki.
Tudi številni slovenski mediji že d
Anita Ogulin, Zveza prijateljev mladine, varuh otrokovih pravic in še kdo, ki si drzne trditi, da marsikateri slovenski otrok že živi na robu revščine ali celo onstran njega, se očitno bridko motijo. V resnici je naša mladina eden najbogatejših segmentov populacije. Le katera druga starostna skupina bi si lahko privoščila v državni prorač
Takoj ko se je novoizvoljena hrvaška predsednica jutro po izvolitvi zbudila, je sedla in – opita od novega uglednega položaja, ki ga je zasedla – napisala pismo glavnemu tajniku OZN. Od njega je zahtevala, naj poskrbi, da se bo vojni zločinec Vojislav Šešelj iz Srbije vrnil v pripor mednarodnega sodišča v Haagu. Ne vemo, ali ji je Ban Ki
Krizna politika EU že dolgo časa vse bolj dobiva avtoritarno naravo. To postaja še bolj jasno pri sedanji protiteroristični politični agendi in prihajajočih volitvah v Grčiji. Kot da imamo opraviti s slovitim Arrowovim teoremom nemogočega, kjer ekonomske tržne rešitve spremljajo vsiljene politične izbire. Kriza politične legitimnosti post
Premier Cerar je obsojenca Janšo povabil na zasedanje sveta za nacionalno varnost, pred tem pa mu je pomagal, da je postal član parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami. Ob tem, da SDS paradira s svojo paravojsko, Cerar molči. Zdi se, kot da Janšo zavestno vleče nazaj v ospredje politične scene, ustvarja klimo za odloč
Peticiji in opredeljevanja za ali proti privatizaciji 15 podjetij so sama po sebi produktivni konflikt s stališča družbenega dialoga. Pred državnim poroštvom za TEŠ 6 pač ni bilo videti silne javne diskusije, kjer bi poleg argumentov »za« lahko slišali tudi razloge za »proti«. Ne, da teh takrat ni bilo, le množični mediji jih niso priobči
Mladina, št. 03
Ustavno sodišče je v precepu. Ali izreči nezaupnico pravni stroki in sodni veji oblasti, ki na vseh stopnjah ugotavlja, da dokazi, četudi indični, nedvoumno utemeljujejo ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno ali naj ugotovi, da so predpisi o pasivni volilni pravici glede varovanja človekovih pravic pomanjkljivi i
Mladina, št 01
Na novoletno jutro sem, ker ta dan ni časopisov, v Mladini prebral odlični Štefančičev članek (bravo, Marcel!), kako je kapitalizmu uspelo izničiti tako praktične izkušnje vseh poprejšnjih tisočletij in stoletij spopadanja človeške družbe s problemom dolgov kakor tudi odseve teh praktičnih izkušenj v religioznih prepovedih
Mladina, št 51-52
Spoštovani g. Nežmah,
V dveh zadnjih zapisih ste pozitivno ocenili moj javni angažma (vedno -sicer redakcijsko bolj »diskretno«- objavljen v Pismih bralcev časopisa DELO) v zvezi s protipoplavno varnostjo južne Ljubljane, ki si jo kot odgovornost podajata med seboj: mesto in država, za kar sem Vam seve iskreno hvaležen.
Mladina, št. 02
V podnaslovu tega prispevka (objavljenega v Mladini 9. januarja 2015) je vprašanje: »Provokacija ali korak k spravi?« Vprašanje je vsekakor zelo pereče, ne le v Spodnji Idriji, temveč v vsej Sloveniji. Avtor (K. Košak) je dal dovolj podlage, da lahko iščemo odgovor še naprej in upoštevajoč širše družbene okoliščine.
Omenil
»Tisti, ki podpirajo privatizacijo, so zaskrbljeni, kako je država upravljala z državnim premoženjem in da bo tako tudi v prihodnje. Tisti, ki so proti privatizaciji, imajo različne motive za to. V kampanji proti so tudi mnogi tisti, ki jih skrbi nekaj drugega – morda pridobljeni položaji ali kaj podobnega.«
—Predsednik vlade Miro Cerar,
Inšpektorja za šolstvo, ki sta zaradi medvrstniškega nasilja na Osnovni šoli Deskle opravila izredni inšpekcijski nadzor, predlagata razrešitev ravnatelja šole. »Ravnatelj je malomarno opravljal svoje dolžnosti in ni dosledno izvrševal nalog, ki so predvidene z zakoni in drugimi predpisi, ter vsem učencem v prostorih šole tudi ni zagotovi
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.