Borut Peterlin
Konec oktobra sta vzela v roke vsak svojo 30-metrsko rolo papirja, jo odnesla domov, eden v Postojno, drugi v Ljubljano, in naslednjih trideset dni risala po njej. Čisto vsak dan točno po tri ure. Ničesar, kar sta v tem času ustvarila, nista smela izbrisati. Prav tako se nista smela ozirati nazaj, saj sta sveže motive sprot
Zbor za republiko bo udaril s popolno različico slogana »gotof.je«. (gotovina je press)
Vsi dvomi o izobrazbi Alenka Koren Gomboč bodo dokončno razblinjeni, ko bo pokazala original častni doktorat inštituta Jožeta Pučnika. (da o originalnem srebrnem znaku sds za zasluge niti ne govorimo press)
Kahla Ehjavec bo pri piranskozalivski godlji
»Dajo nam v roke fračo, in ko z njo zadenemo leva, ga samo razdražimo, potem pa moramo teči pred njim.«
Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, na razpravi Društva koroških študentov (via Delo), o svojih pooblastilih in zakonu džungle
»Številni kritiki, tudi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so ta izdelek ozna
Cene nepremičnin, namenjenih bivanju, so bile v Evropski uniji v tretjem četrtletju lanskega leta v povprečju za 1,9 odstotka nižje kot v istem obdobju leta 2011.
V nekaterih državah cene naglo rastejo, drugod, najbolj izrazito v Španiji, pa se še hitreje znižujejo.
Slovenija se je znašla v neslavni družbi petih držav, kjer je bilo znižan
Ljubljanski škof Gregorij Rožman in nemški general Erwin Rösener.
»Sprava se začne s prenehanjem sektaštva med mrtvimi, s pieteto do vseh mrtvih,« je v odzivu na pismo, najdeno med osebnimi stvarmi nekdanjega ljubljanskega škofa Antona Vovka, v katerem je domnevno on sam leta 1946 odkrito spregovoril o vlogi slovenske cerkve med nacifašis
Francozi si niso posebej prizadevali, da bi se v hudih časih pojavili na Balkanu, če ne omenjamo teatralnega helikopterskega obiska predsednika Mitterranda, a svoje zgodovine ne pozabljajo. Bombardirali so Gadafijeve čete in si prislužili sloves rešitelja Libije pred diktaturo. Zdaj pa Mali! Borijo se seveda za Afričane, ki jih ogrožajo i
Kaos v deželi narašča. Preostanek vlade s podporo v vrhu policije in RKC prispeva k temu. Pri izrednih razmerah bi ostal na oblasti, čeprav večina ljudi zahteva njegov odhod. Glavnina političnega razreda s podporo v gospodarstvu, upravi in medijih se že peha za prevzem komande. Po čem ločimo druge od prvih? Po odnosu do protestnega gibanj
Leto 2013 prinaša pomembni ameriški obletnici, ki si zaslužita pozornost. Pred stotimi leti so ZDA postavile temelje zveznemu davku na dohodek, konec leta 1913 pa je bila ustanovljena FED, sistem centralnih bank. Oboje je precej usodno zaznamovalo razumevanje fiskalne in monetarne politike dve desetletji kasneje. In sproža dileme še danes
To sta zelo kontrastna bregova. Na enem je oblast, ki ima v rokah še vse odločanje, a se počasi razkraja, pri tem pa prepušča zgoščeno moč nevarni SDS. Na drugem bregu nastaja alternativa brez formalne moči, ki pa se polagoma organizira, že ima nekaj vpliva in bo nekoč morda oblast. Prva je strahovito nepriljubljena, druga ima široko podp
Prešernovo slavje, ki naj bi združevalo Slovence oz. prebivalce Slovenije, kdaj doseže prav nasprotno. Že ob postavitvi spomenika l. 1905 v Ljubljani se je dogodil eden največjih političnih spopadov. Liberalci okoli župana Ivana Hribarja so slavili kolosalni spomenik velikemu pevcu, medtem ko so klerikalci pod vodstvom škofa Antona Jeglič
Slovenija po dvaindvajsetih letih spet začenja tam,
kjer je bila konec osemdesetih in na začetku devetdesetih. V nekakšnem
repasažu; dodatnem poskusu – tako demokratična javnost, ki je zgroženo
ugotovila, da ji je nekdo ukradel državo, in prav tako tudi tisti del
politične elite, ki je prepričan, da ga ni bilo zraven, ko so drugi
polnili
Mladina, št. 05
Profesor Kramberger pravi: »Vlada se ne zaveda, da se z njenimi reformami Slovenija spreminja nazaj v proizvodno družbo, v industrijsko družbo starega tipa ...« in potem še modro pripomni, da lahko itak Kitajci naredijo vse, kar je oprijemljivega, namesto nas. In potem še: »Danes se zdi, da si država želi, da bi slovenska
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.