… dan pred odprtjem razstave. Med predstavljenimi deli so številni slovenski projekti, kot so prenova Tartinijevega trga v Piranu, galerija DESSA, bar Platana, vinska klet Brič, Medicinska fakulteta v Mariboru, ljubljanska Vila Urbana in Žitni most, poleg neuresničenih zasnov, kot sta Južni trg in območje nekdanje tovarne Šumi v Ljubljani – če jih omenimo le nekaj.
Na ogled so tudi makete in uporabni predmeti, prvikrat pa je javnosti omogočen uvid v arhitektove najbolj osebne razmisleke skozi reprodukcije njegovih skic, ki razkrivajo Podreccovo fascinacijo z zgodovinskimi plastmi in konteksti, …
V Kinodvoru bo od 22. januarja na ogled film Brutalist v režiji Bradyja Corbeta. Gre za epsko zgodbo o madžarskem arhitektu, ki po drugi svetovni vojni uresniči ameriške sanje, nato pa se v njih izgubi.
Laszlo Toth je judovski arhitekt iz Madžarske, ki leta 1947 prebeži v ZDA, medtem ko njegova bolna žena Erzsebet med begom obtiči na evropskih mejah. Toth začne novo življenje skromno in poskuša preživeti z opravljanjem občasnih del. Da bi vsaj malo uporabil svoje oblikovalsko znanje, se zaposli
… Odziv podžupana MOL, doc. Roka Žnidaršiča, na mnenje Janeza Suhadolca o gradnji garaže pod ljubljansko tržnico presega komentiranje Suhadolčevih stališč. Presega tudi objektivno stvarnost »celostne strategije ... Koželjeve vizije 2007-2025«. Kljub nedvomno pozitivni vlogi Janeza Koželja v prenavljanju mesta, ne razumemo prekipevajočega laskanja predhodniku. Laskanje s piedestala brezprizivne apologije ni argument proti Suhadolcu. V razvoju mesta se vse ne sveti kot suho zlato. Tudi z zagovorom garaže pod tržnico kot delom »celostne strategije« podžupan pretirava. Smo pri temeljnem vprašanju: …
… Pozitivno presenečena sem prebrala javno pismo arhitekta, prof. Janeza Suhadolca, ki opisuje primerjave mestnih ureditev tržnih prostorov v nekaterih znamenitih mestih, pa tudi sicer odnos do nepremične kulturne dediščine, njenega uničenja ali ohranjanja. Posebej ga je zmotilo spreminjanje Kongresnega trga z izgradnjo garažne hiše pod njim, in z ureditvijo odprtega prostora nad njo, po vzoru, modelu in načrtu znamenitega arhitekta Plečnika, ki si je sicer s svojimi zamislimi in realizacijami prislužil nominacijo za vpis na seznam UNESCO zaščite. Ta sicer pod strogimi pogoji ščiti obstoječe …
… .
Sicer pa ti isti varuhi Plečnikove dediščine s Suhadolcem na čelu mirno in prizanesljivo gledajo, kako Rimokatoliška cerkev danes, pred našimi očmi, brezsramno fizično in nepovratno uničuje izjemno Plečnikovo stvaritev v Ljubljani - Florjansko cerkev na Gornjem trgu s pomočjo Makedonske pravoslavne cerkve. Oddali so dragoceno dediščino človeštva, za katero jim je popolnoma vseeno, če le od tega dobijo nekaj denarja. Podobno kot se je zgodilo na primeru enega najsubtilnejših sakralnih prostorov v Ljubljani, razstavljenega na Beneškem arhitekturnem bienalu, ki ga Janez Suhadolc ne omenja, saj …
Doc. Rok Žnidaršič, podžupan Mestne občine Ljubljana
Najbrž je že marsikateremu nervoznemu rimskemu planerju in urbanistu prišlo na misel, da bi pod Forumom Romanumom uredili večetažno velikansko garažo. Po končanih delih bi na vrhu nove garažne hiše spet razpostavili vse tako kot je bilo: od Trajanovega stebra do posameznih kamnov in kamenčkov na tem zgodovinskem prizorišču. Zagovorniki takega podviga bi poudarjali funkcionalnost takega objekta, urbi et orbi bi dopovedovali, kakšen blagodat bi bile garaže pod Forumom za rimske prometne zagate. Vn
… uršulinsko cerkev in samostan s šolo v Ljubljani. To morda danes ne deluje kot sestavni del socialne države, a v 18. stoletju cerkev ni bila samo dvorana za nedeljski obred, temveč javni objekt v polnem pomenu te besede, šola pa je bila namenjena kakovostni izobrazbi deklet. Obenem gre za objekt z izjemno kakovostno arhitekturo. Razlika med špekulantom iz 18. stoletja in špekulantom iz 21. stoletja je zelo jasna. Prvi je res predstavljal elito tistega časa in ambiciozno vlagal v vrhunsko javno infrastrukturo, hiša Schellenburg Jožeta Anderliča pa je arhitekturno dejansko samo amorfna …
… s spoštovanjem in v vsakem projektu je viden izrazit občutek za ravnovesje.«
Družbo Heinricha Tessenowa in njegov sklad so ustanovili leta 1951 v Hamburgu v spomin na pomembnega nemškega arhitekta, gradbenika in univerzitetnega profesorja Heinricha Tessenowa (1876–1950), leta 1999 pa so ustanovili tudi raziskovalni inštitut. Nagrado oziroma medaljo podeljujejo od leta 1963. V začetku so nagrajevali predvsem nemške arhitekte; ob koncu osemdesetih pa so se ozrli prek nacionalnih meja ter poleg avstrijskih in švicarskih arhitektov začeli nagrajevati tudi arhitekte iz drugih evropskih držav. Med …
… je bila klasična mojstrska delavnica, kjer so vajenci sledili mojstru. Plečnikov pomen se konča z njegovo arhitekturo, Ravnikarjev pa gre dlje in širše,« pravi profesor dr. Aleš Vodopivec, dober poznavalec Ravnikarjevega arhitekturnega opusa, pa tudi Ravnikarjevega pedagoškega, publicističnega in aktivističnega dela. Vodopivec je bil njegov študent in do nedavnega profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Pogled na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo – FAGG na Jamovi ulici v Ljubljani, nastalo v letih 1963–66, kaže prve korake Ravnikarjevega iskanja samosvoje sinteze modernega in …
Japonski arhitekt Riken Yamamoto je letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo. Nagrajenca so razglasili v torek in pri tem posebej izpostavili njegov "pomirjujoč slog". Med njegovimi stvaritvami so univerza Nagoya Zokei na Japonskem, center The Circle na letališču v Zürichu v Švici in knjižnica Tianjin na Kitajskem.
Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo v svetu velja za najvišje priznanje v arhitekturi, so spomnili podeljevalci nagrade in dodali, da so Yamamota iz Jokohame na Japonskem
… je zdravstvena ministrica sprejela predstavnike Glasa ljudstva in se z njimi prijazno dogovarjala o zdravstveni reformi. Že razvpiti interventni zakon pa je skovala brez zdravniških deležnikov. Ergo, vlada po volji nevladnih organizacij.
Povsem mimo meščanov pa postopa župan Zoran Janković. V mestu, kjer se promet ob konicah delovnega dne dobesedno ustavi, bo za leto in pol bolj ali manj zaprl prometno vpadnico Dunajsko cesto. Na tiskovki je pozval prebivalstvo k strpnosti, ni pa predstavil projekcije, za koliko časa se bo voznikom podaljšala pot v center. Za pol ure, uro, sploh v …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.