• Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Arhiv
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Rolanje po sceni
  • Konzum
  • Foto
  • Mladinamit
  • Pisma bralcev
  • Proglas
  • Aktualne novice
  • Naročnine
  • Trgovina
  • Zadnja številka
  • Arhiv številk
  • Trgovina
  • Naroči se
  • Kolumne
  • Intervjuji
  • Kultura
  • Diareja
  • Izjave tedna
  • Konzum
  • Proglas
← Nazaj na www.mladina.si Išči z Googlom

Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.

Najbolj iskano:IzraelFilmUkrajinaVolitve
133.781 člankov · 8. 01. 1988–28. 10. 2026
Filtri in vrstni red
Ponastavi filtre

200 najbližjih zadetkov za »Tej Gonza, ekonomist«

776 ms · stran 1/10

Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.

V središču·23. 10. 2026

Strašni časi ↗

Prekletstvo bogatih: Oktobrska revolucija v Parizu © GettyImages V romanu Alberta Camusa so nekega dne iz vseh podzemelj, iz nikoli obiskanih kleti, iz kanalizacije in greznic prilezle na plano podgane, horde podgan. Prišla je kuga. Navedeno je iz literature, v tem prispevku pa želimo povedati še kaj o propadanju svetovnega Zahoda. V ta del sveta spadamo, čeprav na njegovo obrobje, in morajo nas zanimati procesi v njegovih jedrih. Samo na kratko pa se lahko ozremo tudi na nekatere prav naše, izv

Franček Drenovec, ekonomist

Kolumna·16. 10. 2026

Hall in Woodford ↗

Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2026 sta prejela ugledna ameriška ekonomista Robert E. Hall z Univerze Stanford in Michael Woodford z newyorške univerze Columbia. Letošnji izbor je po nekaj letih herezije v varnih vodah ekonomske modelske ortodoksije. Oba nagrajenca sta pripadnika ekonomske doktrine, ki je Keynesovo makroekonomijo radikalno cepila z neoklasično mikroekonomijo. Osrednje novokeynesijansko sporočilo obeh lavreatov je, da makroekonomske stabilizacijske politike zahtevajo mikro

Dr. Bogomir Kovač

Pisma bralcev·25. 09. 2026

TV komentar ↗

… Po zadnji Tarči sem hotela razčistiti kritike sedanje koalicije, ki že dolgo časa letijo na Roberta Goloba glede nastanka Gen-I. Pri takšnem obračunavanju je zame pomembno ugotoviti, kaj je v resnici izjavil. Desnici ne gre verjeti na besedo. V spominu sem imela Golobovo pripoved o začetku njegove podjetniške poti. Majhno, skoraj »garažno« podjetje Strela-G, ki ga je ustanovil leta 2002. Nato Istrabenz. Gorenje. IGES. Država. In nazadnje Gen-I. Potem pa sem začela poslušati razlage nasprotnikov, da je Golob dejal, da je sam ustanovil Gen-I. Zato sem to preverila. Tudi s pomočjo umetne …

Polona Jamnik, Bled

Rolanje po sceni·31. 07. 2026

Rolanje po sceni ↗

… © Tomaž Lavrič Novi državni sekretar za demografijo Primc Teme se bo za hitro povečanje slovenske rodnosti povezal s slovenskimi bankami. (in jim naročil odprtje bank sperme zase in za druge preverjeno slovenske donatorje press) Avtomobilski trgovec, nekoč oktroirani direktor RTV SLO Anton Guzej, je na čelu Darsa, pomožne blagajne NSi, le začasno. (ko bo zapravil tristo milijonov plus provizije za orožje, se vrača preverjeni darsovec hajdinjak press) General Glanzkopf ima prav, ko trdi, da so Mijičeve lumparije malenkostne. (kaj je to v primerjavi z njegovimi preteklimi in prihodnjimi …

Pisma bralcev·15. 05. 2026

Obetajo se vsaj neprijetni časi ↗

Slovenščina je en tak čuden jezik, ki premore poseben izraz za potek izbiranja izbrancev ljudstva, imenovan volitve. Torej ne tako kakor pri naših južnih sosedih, kjer za to dejavnost poznajo izraz izbor(i), kar se sliši logično, saj gre za izbiro, pa čeprav izvoljenih predstavnikov tam ne volijo (kar bi pri nas pomenilo, da jih nimajo ravno radi). No saj jih tudi mi nimamo, a jih vseeno volimo. In na žalost po navadi volimo tako, da izvolimo vole. Zdaj pa izvolite razumeti, ni čudno, da po voli

Tom Turk, Ljubljana, javno pismo

V središču·12. 12. 2025

»Potrebujemo radikalno pokojninsko reformo!« ↗

… ki že desetletja sistematično jezdi na strašenju s tujci in napadanju drugih, tudi tistih z Balkana. Slovenija bi po njegovem mnenju kot odprto, izrazito izvozno gospodarstvo morala delovati geostrateško. »Moramo biti izrazito ekonomsko pragmatični in iskati poti, kako bomo trgovali, ne se opredeljevati do nekih tam zapletov na Bližnjem vzhodu,« je opomnil na uradna stališča vlade do genocida v Gazi. V dvorani je odjeknilo pritrjevanje, Brodnjak pa je nadaljeval: »A mi vemo, kdo izdaja obveznice državam na tem planetu? Ameriške investicijske banke. A mi vemo, kdo je v ozadju teh ameriških …

Monika Weiss

Družba·17. 11. 2025

Če nam je res do dobre smrti ↗

Leta 2001 sem bila stara 25 let. Danes sem 48. V vsem tem času sem samska ženska. Pred 25 leti so na referendumu zavrnili pravico samskih žensk do umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zakon je bil že sprejet, pa je padel na naknadnem zakonodajnem referendumu. Zakonskim spremembam je nasprotovalo zdravništvo, naglasneje razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo, češ da "ginekolog vedno zdravi par, ne posameznika", in da "stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije". No, kako vam to

Teja Kleč, Ljubljana, javno pismo

Kolumna·17. 10. 2025

Šteje blaginja ↗

Vsakoletna razglasitev petih standardnih Nobelovih nagrad drugi teden v oktobru velja že leta za utečen protokol globalne znanstvene skupnosti. Nobelovo nagrado za ekonomijo razglasijo zunaj tega posvečenega kroga, v ponedeljek tretjega oktobrskega tedna. Ta obrobna posebnost je zgolj dokaz izrednega položaja ekonomske znanosti znotraj Nobelovih nagrad. Letošnji znanstveni Olimp so dosegli trije nagrajenci, na Nizozemskem rojeni izraelsko-ameriški ekonomist Joel Mokyr, Francoz Phillippe Aghion i

Dr. Bogomir Kovač

Kultura·9. 05. 2025

Ste bogati? Direktor? Vodja tujega podjetja? Na RTV Slovenija vas razumejo. ↗

… , sol in materina dušica srčnega gostoljubja Slovenije, ki vse to počneta iz čistega altruizma, dobrote, država pa takole! In za koga? Za te čudne ljudi, ki nimajo dovolj denarja za stanovanje! Kot je rekla lepo Katja Rezman: družine z umazanimi froci že ne znajo ceniti teh stanovanjskih lepot! Da ne bo vse črno. V ponedeljek smo pričakovali podoben prispevek o poročilu OECD, da se je davčna obremenitev v Sloveniji povišala za 1,44 odstotne točke in da bodo zdaj vsa slovenska podjetja propadla, na zavodu se bo znašel celo prvi sonček države, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. No, vsaj na to …

Stanka Prodnik

Družba·6. 05. 2025

Slovenska raziskovalka prejemnica evropske nagrade za mlade izumitelje ↗

Teja Potočnik je s sodelavci v okviru zagonskega podjetja Nanomation, ki ga je ustanovila med doktorskim študijem na Univerzi Cambridge, razvila avtomatizirano programsko platformo, ki povečuje natančnost pri izdelavi polprevodniških čipov na osnovi nanomaterialov © European Patent Office Slovenska raziskovalka Teja Potočnik, ki je prek svojega britanskega startupa Nanomation razvila rešitev za optimiziranje izdelave čipov, je ena od desetih inovatorjev, ki jim bo Evropski patentni urad junija l

STA

Svet·21. 03. 2025

»Premikamo se nazaj v 19. stoletje« ↗

… Kaj ima o razmerah v svetu povedati eden najuglednejših ameriških politologov Francis Fukuyama? Ameriški politolog dr. Francis Fukuyama, znan po svoji tezi o »koncu zgodovine«, je v Ljubljani spregovoril o novi ameriški administraciji in spremenjenih razmerah v svetu © Borut Krajnc Ameriški politolog in politični ekonomist dr. Francis Fukuyama je zagotovo najbolj znan po tezi o »koncu zgodovine«, ko je leta 1992, po padcu Berlinskega zidu in zlomu Sovjetske zveze, oznanil, da je zmagala liberalna demokracija, zgodovina pa da je s tem tako rekoč prišla h koncu. Številni so se naslajali ob tej …

Luka Volk

Kolumna·13. 09. 2024

Uvodnik / Pozabljeni dogovor Golob-Janša ↗

tem izpitu padla. Lahko pa zapišemo drugače: da so se politične stranke odločile, da bo energetika ostala njihovo lovišče, njihov skupni plen, del tega pa je tudi ta kampanja brez neodvisnih raziskav, brez študij alternativ, brez podatkov. Smo torej pred nadaljevanjem zgodbe o ugrabitvi energetike, le da je tokrat zraven tudi Gibanje Svoboda. In še nekaj se velja spomniti iz zgodbe o TEŠ 6: kako pomembno je bilo politikom, sodelujočim medijem in interesnim skupinam uničiti stranko Zares, ki je edina nasprotovala TEŠ 6. Enako se danes godi Levici.

Grega Repovž

Kolumna·5. 07. 2024

Uvodnik / Dovolj ekonomije ↗

… Slovenski filozof Samo Tomšič, ki sicer deluje v Berlinu, je v drobni knjižici Psihopatologija politično-ekonomskega vsakdana v svojem eseju leta 2017 zapisal na prvi pogled zapleten stavek: »Okrog ekonomije, ki si je v neoliberalizmu dokončno priborila status sodobne ‘kraljice znanosti’ oziroma hegemonske discipline, se zbirajo ostale discipline, kot so psihologija, sociologija, matematika, farmakologija itd., ki vsaka s svojim inputom prispevajo k verifikaciji dveh ključnih političnoekonomskih hipotez: ‘egoistične hipoteze’, po kateri naj bi bili vsi ljudje narcisistične atomske enote, in …

Grega Repovž

Izjave tedna·23. 02. 2024

Izjave tedna ↗

… in stranki SD »Zame so splošni zdravniki res frajerji. Jaz se ukvarjam s hematologijo, sem neke vrste ’fahidiot’. Znam to in še nekaj interne, kaj drugega iz medicine pa ne. Če bi na poti domov videl nekoga z odprtim zlomom noge, bi morali reševati še mene.« Zdravnik Samo Zver za NeDelo o splošnih zdravnikih »Ko je prišel v Ljubljano, sem ga vprašal, kaj sva se dogovorila, da bo naredil ob prihodu v Slovenijo. Brez alkohola tri dni za čas bivanja pri nas. ’Samo eno pivo bi,’ je rekel. Ob sebi je imel agenta. Pa sta začela s kratkimi.« Nekdanji smučarski skakalec Vasja Bajc za Siol.net o …

Družba·22. 12. 2023

Aleksander Mervar / »Nehajmo govoriti o nižji ceni elektrike, ker je ne bo. Pozabimo na obdobje pred letom 2022.« ↗

… a z elektriko, bil je nekaj novega v takratni slovenski energetiki. Priznam, da me je pritegnil s svojim nekonvencionalnim pristopom in pogledom na prihodnost slovenske energetike. Najina skupna poslovna pot se je začela v začetku leta 2006, bila sva dvočlanska uprava, najprej v Istrabenzu energetskih sistemih in kasneje, ko sva skupaj z vodstvom Gen energije jeseni 2006 ustanovila Gen-I. Imel je vizije, sam pa sem bil zelo dober v računanju. Dilema je tedaj bila, ali vlagati v hidroenergijo v Bosni ali nekaj narediti v Sloveniji. Odločili smo se za slednje in tako je nastal Gen-I. Moja …

Borut Mekina

Družba·29. 09. 2023

Kako pravilno prevzeti podjetje ↗

Generalni direktor podjetja INEA Peter Kosin in predsednik njihove zadruge Anton Ložar © Luka Dakskobler V ljubljanski industrijski coni, v Stegnah, je približno sto zaposlenih v enem od tamkajšnjih visokotehnoloških podjetij zadnje leto zelo dobro skrivalo svojo poslovno skrivnost. Vse do prejšnjega tedna njihov generalni direktor – ime mu je Peter Kosin, prijazen možakar sicer – ni odgovarjal na naše telefonske klice ali elektronska sporočila. Ne zaradi menedžerske vzvišenosti, kot smo izvedel

Borut Mekina

Ekonomija·15. 09. 2023

Ekonometrija iz gostilne ↗

… Zakaj so napovedi gospodarskih gibanj v zadnjem obdobju približno tako zanesljive kot tisto, kar vam v pogovoru pove sosed? © Tomaž Lavrič Da je prihodnost vse bolj nepredvidljiva, v zadnjem obdobju pospešeno ugotavljajo tudi ekonometriki. Zadnji nauk s tega področja so dobili v Statističnem uradu Republike Slovenije, Sursu, kjer so se kljub nenehnemu izpopolnjevanju modelov prihodnosti pri napovedovanju zmotili približno tako, kot da bi bruto družbeni proizvod ocenjevali v kakšni gostilni. Sprva so ocenili, da je lani naše gospodarstvo zraslo za 5,4 odstotka, po zadnjih, natančnejših …

Borut Mekina

Družba·8. 09. 2023

Andrej Gnezda / »Podnebje je bilo vedno podrejeno drugim interesom. Zdaj pa je čas, da se drugi interesi podredijo podnebju.« ↗

… tudi 41 milijonov evrov nepovratnih sredstev v programu REPower. Viri za naložbe v učinkovito rabo obnovljivih virov energije so skratka na voljo. Zelena ekonomija ne nazadnje postaja nova globalna konkurenčna tekma. Američani so z Inflation Reduction Act oziroma zakonom o zmanjšanju inflacije začeli uvajati davčne spodbude za čiste tehnologije, evropska komisija je odgovorila spomladi letos s predlogom akta o neto ničelni industriji, tudi Kitajska, Indija, Kanada usmerjajo ogromno denarja v to. Na železnicah še danes nimamo zrelih projektov, ki bi jih lahko začeli izvajati za zmanjšanje …

Monika Weiss

Družba·11. 08. 2023

Dan potem ↗

… .« Vse bližnjice, ki so jih v preteklih letih ubrali občine, država, posamezniki in podjetja, torej družba kot celota, zdaj niso več neka škoda v prihodnosti, ki bo doletela še nerojene vnuke, ampak trpko izstavljeni računi v današnjem času. Vsaka tona ogljikovega dioksida ima že svojo ceno. Se zdi optimistično računati na ekonomijo? Dejstvo je, da bosta z vsakim letom škoda ter izpad dohodka in premoženja zaradi podnebne krize vse večja. Tudi posledice povodnji, ki jo je doživela Slovenija pretekli teden, bi bile bistveno manjše in manj boleče, če bi v preteklosti upoštevali napovedi Lučke …

Grega Repovž

Kolumna·11. 08. 2023

Komentar / Na skupni ladji ↗

… eganjem in donosi veljajo tudi za javni sektor, tudi tam obstajajo načela gospodarnosti. To ni poslovna »terra incognita« brez dobičkov in izgub, drugačna je zgolj njihova namenska poraba, tudi pokritja. Poslovanje v javnem in zasebnem sektorju je kolektivni proces, z delitvijo dela med različnimi deležniki, eni in drugi sodelujejo v vrednostni verigi, v interakciji med proizvajalci in uporabniki. Fiskalni položaj države bi moral biti skupen temelj javno-zasebnega partnerstva. Ekonomska politika bi se morala posvečati konkretnim zadolžitvam tako javnega kot zasebnega sektorja, odnosom znotraj …

Dr. Bogomir Kovač

12310Naslednja →
Slovenska lematizacija: CLASSLA-Stanza in Sloleks 3.0. Slovenski model: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Jaka Čibej — vir, CC BY-SA 4.0.
Avtorji in licence

CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.

Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.

Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.


Mladina časopisno podjetje d. d.
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana

(01) 230 65 00
Uredništvo: desk@mladina.si
Pisma bralcev: pisma@mladina.si

  • Podjetje
  • Impressum
  • Uredništvo
  • Oglaševanje
  • Facebook
  • Instagram
  • X
  • Splošni pogoji
  • Piškotki
  • Dostopnost

© MLADINA, 2026, oblikovanje: Nino Kovač in Mateja Podmenik, tehnična izvedba: (T)media

MONITOR
GLOBAL

Prijavi se

Spoštovani! Zaradi zagotavljanja varnosti vaših podatkov odslej namesto uporabniškega imena ob prijavi uporabite svoj naslov elektronske pošte (na primer ime.priimek@naslov.si). Vaše geslo je ostalo nespremenjeno. Hvala za razumevanje.

Začnite s prijavo.

Ste morda pozabili geslo? Če imate težave s prijavo, nam pišite na narocnine@mladina.si. Vnos gesla je občutljiv na velike in male črke.

Če uporabniškega imena nimate, se lahko registrirate.

Registracija