Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.
Prikazanih je do 200 predlogov po vsebinski bližini. Vrstni red po datumu razvrsti ta izbor. Model lahko predlaga tudi manj ustrezne članke.
Mladina je v 34. številki objavila članek z naslovom »Kdaj, če ne zdaj?«, v katerem avtorica Monika Weiss pregledno obravnava ta čas zelo aktualno zadevo, to so visoki dobički, ki jih letos v svojih poslovnih knjigah izkazujejo banke. Ta izjemen pojav si zasluži pozornost tudi spričo tega, ker je večina našega bančnega sistema v tuji last
Vojaški spopadi v Ukrajini se zadnje tedne umirjajo in tudi med zahodnimi politiki se vse redkeje sliši bojevite napovedi o tem, da bo Rusija v tej vojni poražena. To nakazuje, da se vendarle prebuja spoznanje, da je ukrajinsko morijo smiselno in potrebno končati za pogajalsko mizo. Verjetno vplivajo na te, za sedaj res še zelo rahle spre
Vojna v Ukrajini je velika tragedija, najbolj za Ukrajino, pa ne veliko manj tudi za ostalo Evropo. Pogledi na to, zakaj je do nje prišlo in kako jo končati, se zelo razlikujejo. Evropska politika pod vplivom ZDA dokaj enotno zagovarja usmeritev, da je Ukrajina ob zadostni vojaški podpori sposobna Rusijo kot agresorja poraziti. Veliko nas
Javno pismo z gornjim naslovom je podpisala večja skupina javnosti znanih imen (tudi dva bivša predsednika države), v njem pa relevantne politike pozivajo, da s pogajanji kolikor mogoče hitro končajo vojno v Ukrajini. Na pismo se je v Mladini 24.2.2023 odzval Bojan Grobovšek. Ta ga v celoti zavrača in med drugim pravi, da je pismo predvse
Fašizem je politični sistem, ki si ga večina ne želi, a se nam po vse bolj pogostih znamenjih obeta, če se mu ne bomo dovolj odločno zoperstavili. V tem bomo uspešnejši, če ga dobro prepoznamo. Zato naj ne bo odveč, če v naslednjih vrsticah povem nekaj o tem, kako ga sam dojemam, pa tudi o razlogih, zaradi katerih nas ta problematična pol
Mladina, štev. 13 Knjigo, ki jo je F. Hayek pod gornjim naslovom objavil pred sedmimi desetletji in še vedno velja za »biblijo« neoliberalizma, je M. Štefančič v svojem prispevku uporabil kot izhodišče za zanimivo analizo te ekonomske paradigme. Štefančič o neoliberalizmu ne ve povedati nič dobrega in veliko nas je, ki podobno razmišljamo
Mladina, št. 6 Jože Mencinger je eden ne ravno številnih ekonomistov, ki se z dogmami – te so v ekonomski teoriji in politiki vse bolj cenjene - le malo obremenjuje, zato pa več stavi na zdravo kmečko pamet. Njegova strokovna razmišljanja o aktualnih družbenih problemih so zato vedno zanimiva in jih ne gre prezreti. Slednje velja tudi za
Mladina, št. 45 Pod gornjim naslovom je Urša Marn v Mladini objavila aktualen prispevek, v katerem razkriva problematičnost rešitve iz novele zakona o bančništvu, ki se nanaša na bančne hibridne in podrejene obveznice. Te obveznice, ki so jih izdale banke v sanaciji, naj bi bile namreč odslej izenačene s kapitalom, kar praktično pomeni, d
Mladina, št. 40 Franček Drenovec je ekonomist, ki mu je vredno prisluhniti. Tudi njegova analiza krize v Sloveniji, ki jo je predstavil v prispevku z gornjim naslovom, je aktualna in poučna. Še predvsem je uporabna njegova ocena o vzrokih naše krize, ki jo je, citiram, tako zapisal: »Glavna vsebina slovenskega zloma je, da nam je v tranzi
Mladina, št. 38 Gospodarska zbornica je po dogovoru s predsednico vlade in v sodelovanju še z nekaterimi gospodarskimi združenji pripravila predlog ukrepov, ki bi jih naj v Sloveniji izvedli zaradi boljšega obvladovanja kriznih razmer. Pričakoval sem, da se bo vlada z gospodarstveniki o njihovih predlogih pogovorila in bodo skupaj dorekli
Mladina št. 35 Komentarje, ki jih v Mladini objavlja njen urednik Repovž, vedno z zanimanjem preberem in njegovim razmišljanjem praviloma pritrjujem. Komentar, ki ga je objavil pod gornjim naslovom, pa me je presenetil, saj vsebuje več ocen o pomembnih zadevah, ki jih težje sprejemam.. V njem Repovž »obračunava« z gospodarstveniki, za izh
Mladina, št. 28 Pred dnevi so se srečali premierka Bratuškova, finančni minister Čufer in novi guverner BS Jazbec. Po srečanju se je premierka pošalila, da je to »naša« trojka, ob kateri evropska – pred njo nas politika že ves čas straši – ne bo potrebna. Nekaj dni za tem je Mladina (štev. 29 z dne 19.7.2013) objavila obširen intervju z m
Shod slovenskih študentov leta 2017 © KSŠŠD Skupina 133 pobudnikov s prvopodpisanima dr. Francetom Bučarjem in dr. Ivanom Kristanom je 15. maja 2015 pozvala Državni zbor Republike Slovenije, da brez odlašanja sprejme akt o notifikaciji nasledstva Republike Slovenije po Jugoslaviji glede Državne pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične A
Goran Injac na sklepni slovesnosti 54. festivala Borštnikovo srečanje Včeraj se je v Mariboru zaključilo 54. Borštnikovo srečanje, na katerem so nagrado za najboljšo uprizoritev pretekle sezone podelili predstavi še ni naslova v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, Društvo gledaliških kritikov in teatro
Ekonomski učinki kulture Festival Svetlobna gverila v Ljubljani, junij 2015 © DK Italijanski predsednik vlade Matteo Renzi se namerava proti terorizmu boriti tudi s kulturo. Ja, prav ste prebrali! Renzi se je na teroristični napad v Parizu odzval z načrtom, po katerem naj bi država za varnostne in obrambne namene namenila dodatno milijard
»Prodaja, kakršna je, ni poštena, ne prostovoljna in koristna. Ker ceno določata kupec in posrednik, ne pa prodajalec,« je o trenutnih privatizacijskih procesih dejal ekonomist dr. Jože Mencinger na javni tribuni o razprodaji državnega premoženja, ki jo je v Mariboru pripravila skupina Državljani proti razprodaji. Peticijo proti razprodaj
Peticija Preprečite razprodajo Od petnajstih državnih podjetij (Adria Airways, Aero, Elan, Fotona, Helios, Aerodrom Ljubljana, Adria Airways Tehnika, Nova Kreditna banka Maribor, Telekom Slovenije, Cinkarna Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, Paloma, Terme Olimia bazeni, Unior in Žito), ki so plod dolgoletnega slovenskega znanja in dela,
Peticijo proti razprodaji državnega premoženja je podpisalo že več kot 9000 ljudi, med njimi mnogi ugledni akademiki. Nezadovoljstvo nad odločitvijo vlade Mira Cerarja, da bo nadaljevala prodajo državnih podjetij, katerih privatizacijo je obljubila vlada Alenke Bratušek, čeprav nekatera dojema kot strateško državno lastnino, se še povečuj
Je bil pa tisti čas resnično nekaj posebnega. Počutili smo se kot revolucionarji in borci za pravico. Bili smo tudi zelo povezani, med seboj in z drugimi. Novoimenovana direktorica Cankarjevega doma o tem, kako želi našo največjo kulturno institucijo programsko prevetriti in narediti prijetnejšo, o gledališču, mednarodnih uspehih, a tudi
Mladina, št. 38 Ugotavljanje, da je v prvi vrsti odgovorna za sedanje stanje politika samo še utrjuje prepričanje, da je tudi rešitev predvsem v rokah vlade oz. države. Toda to sploh ni res, res pa je, da mnogi, zlasti pa nekateri gospodarski krogi, kar čakajo, da bo država namesto njih reševala njihove probleme. Stvari so mnogo bolj zapl
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.