23. 5. 2023 | Politika
Slovenci v Avstriji / Politični poziv k odpravi dvojezičnosti ni nedolžen
Ponovni poziv Državnemu zboru Republike Slovenije o vnovični vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije. Stališče Avstrije, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, ni sprejemljivo.
Shod slovenskih študentov leta 2017
© KSŠŠD
Skupina 133 pobudnikov s prvopodpisanima dr. Francetom Bučarjem in dr. Ivanom Kristanom je 15. maja 2015 pozvala Državni zbor Republike Slovenije, da brez odlašanja sprejme akt o notifikaciji nasledstva Republike Slovenije po Jugoslaviji glede Državne pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije oziroma Avstrijske državne pogodbe (ADP). Poziv je ostal brez odgovora. Zdaj, ker se v Avstriji ponovno pojavljajo pozivi k odpravi dvojezičnosti na Koroškem, so ga Državnemu zboru poslali ponovno. Med podpisniki poziva sta tudi nekdanja predsednika republike Danilo Türk in Milan Kučan, nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl, številni veleposlaniki, pa znani obrazi iz političnih, kulturnih in profesorskih vrst, denimo Anton Bebler, Borut Bohte, Silvo Devetak, Boris Frlec, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Tine Hribar, Matjaž Kmecl, Ladislav Lipič, Matjaž Mulej, Boris A. Novak, Jože Pirjevec, Iztok Simoniti in Alenka Šelih.
Pobudo spodaj objavljamo v celoti.
Državnemu zboru Republike Slovenije za notifikacijo nasledstva Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije
Prvotna skupina pobudnikov s prvopodpisanim dr. Francetom Bučarjem, predsednikom Skupščine Republike Slovenije (1990–1992), je 15. maja 2015 pozvala Državni zbor Republike Slovenije, da brez odlašanja sprejme Akt o notifikaciji nasledstva Republike Slovenije po Jugoslaviji glede Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, krajše Avstrijske državne pogodbe (ADP). Naš poziv ni bil sprejet in je ostal brez odgovora.
Po petih letih in v znamenju načrtovanih srečanj visokih predstavnikov obeh sosednjih prijateljskih držav ob 100. obletnici koroškega plebiscita ter ob nedavni pobudi avstrijskega parlamenta za priznanje nemške narodne manjšine v Sloveniji je notifikacija nasledstva ADP pridobila dodatno aktualnost. Zato smo 1. oktobra 2020 ponovno vložili ta poziv Državnemu zboru Republike Slovenije in ta je tudi takrat ostal brez odgovora.
Tokrat, že tretjič, pozivamo Državni zbor Republike Slovenije k notifikaciji ADP, vzpodbujeni ob javnih pozivih protislovenskih skupin na avstrijskem Koroškem, k omejevanju slovenščine v javni rabi ob zadnjih deželnih volitvah. Politični poziv k odpravi dvojezičnosti v sodstvu in mogoče upravnih službah ni nedolžen, odkar je leta 2011 Republika Avstrija sprejela ustavni zakon o narodnih skupnostih, s katerim želi urejevati tudi položaj slovenske narodne skupnosti z notranjepravnimi akti, in to ne glede na mednarodnopravne obveznosti po 7. členu ADP. Poveden je celovečerni dokumentarec Izginjanje/Verschwinden (2022) iz trilogije režiserke Andrine Mračnikar. Tudi Narodni svet koroških Slovencev v svoji izjavi z dne 15. 05. 2023 ugotavlja, da 7. člen ADP še vedno ni v celoti izpolnjen.
Utemeljitev poziva
Notifikacija nasledstva ADP je potrebna z državnopravnega vidika, ker bo šele s tem aktom uresničena Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL). V Ustavnem zakonu za izvedbo TUL je namreč določeno, da na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in ki se nanašajo na Slovenijo. Da bi te pogodbe veljale, je treba notificirati nasledstvo ADP. ADP je ena najpomembnejših mednarodnih pogodb, h kateri je pristopila Jugoslavija. Šele z notifikacijo nasledstva ADP se Sloveniji v odnosu do Avstrije zagotavlja enak položaj, kot ga je imela Jugoslavija.
S to pogodbo (člen 5) so obnovljene meje Avstrije iz leta 1938, torej je z njo določena tudi meja z Jugoslavijo. Določitev meja z mednarodno pogodbo je primarnega pomena za vsako državo, torej tudi za Slovenijo kot naslednico Jugoslavije.
Slovenija je kot naslednica Jugoslavije upravičena, da uveljavlja svoj interes za uresničevanje vseh določb ADP. Poleg 5. člena so zanjo pomembne še druge določbe, med njimi 7. člen, v katerem so določene pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, 19. člen, ki se nanaša na ureditev vojnih grobov in spomenikov, ter drugi odstavek 27. člena, v katerem so določene pravice Jugoslavije glede avstrijskega premoženja na ozemlju Jugoslavije.
Kot izgovor, da do zdaj nismo notificirali nasledstva ADP, je bilo navajano nasprotovanje Avstrije, in sicer stališče, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije. Zoper to stališče se ni odzvala niti Vlada Republike Slovenije niti Državni zbor Republike Slovenije. Vsekakor bi Akt o notifikaciji nasledstva ADP morali sprejeti najpozneje takrat, ko je predsednik avstrijskega parlamenta dr. Kohl (9. februarja 2005) z argumentom, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, zavrnil možnost, da bi se delegacija Državnega zbora Republike Slovenije pogovarjala o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena ADP. Žal Vlada Republike Slovenije takrat ni pripravila Akta o notifikaciji nasledstva.
Stališče Republike Avstrije, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, ni sprejemljivo, ker po mednarodnem pravu pri ozemeljskih pogodbah ob nasledstvu držav velja načelo avtomatične kontinuitete. Poleg tega je predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer ob obisku v Ljubljani poudaril, da avstrijsko pravno stališče glede nasledstva ne ovira Slovenije, da bi notificirala nasledstvo ADP. Avstrija bo to notifikacijo vzela na znanje in odnosi med državama se ne bodo spremenili, tako kot se niso odnosi s Češko republiko, ki je svoje nasledstvo notificirala leta 2004.
Iz tega izhaja, da moramo nasledstvo ADP notificirati tudi zaradi samospoštovanja, ker bomo edino tako zavrnili stališče Avstrije, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije.
Če ne bi notificirali nasledstva ADP, bi se odpovedali vsej svoji državnopravni zgodovini, posebno novejši, zadnjih sedemdeset let, ko smo gradili svojo državnost. Hkrati pa bi s tem privolili v stališče, da Republika Avstrija nima nobene odgovornosti za dogajanje na naših tleh med drugo svetovno vojno. S tem bi celo podprli nove težnje spodkopavanja zgodovinskih temeljev Evropske unije, doseženih v drugi svetovni vojni z zmago Združenih narodov, vključno z Jugoslavijo s Slovenci, posebej še tistih temeljev, ki so bili skupno izvojevani v imenu načela svobode in pravice do samoodločbe.
Glede na to, da je od sprejetja TUL minilo že 32 let ter da se bližamo 33-letnici osamosvojitve in mednarodnega priznanja Republike Slovenije, je skrajni čas, da izvedemo notifikacijo nasledstva ADP ter začnemo uveljavljati pravice in dolžnosti, ki iz te pogodbe izhajajo.
V Ljubljani, 25. 5. 2023
Niko Toš
Bojko Bučar
Poslano v vednost:
- Urad predsednice Republike
- Kabinet predsednika vlade RS
Pozive podpirajo (seznam podpisnikov):
V seznam so uvrščeni podpisniki vseh treh pozivov. S spoštovanjem so v seznam zapisana (v kurzivi) tudi imena umrlih podpisnikov obeh predhodnih pozivov.
Matej Accetto
Milica Antić Gaber
Vojko Antončič
Ana Barbič
Danilo Bašin
Milan Baškovič
Ljubo Bavcon
Anton Bebler
Dragoljuba Benčina
Maja Benko
Boris Bergant
Dušan Biber
Rado Bohinc
Borut Bohte
Karlo Bonutti
Maja Breznik
Irena Brinar
Mirko Brulc
Bojko Bučar
France Bučar
Maja Bučar
Marko Bulc
Miha Butara Aleks
Miha Butara
Vasja Butina
Štefan Cigoj
Andrej Cetinski
Gabi Čačinovič-Vogrinčič
Tomaž Čas
Peter Čeferin
Aleš Črnič
Jože P. Damjan
Marko Demšar
Silvo Devetak
Zvone Dragan
Srečo Dragoš
Mojca Drčar Murko
Mitja Drobnič
Ernest Ebenspanger
Igor Emri
Anuška Ferligoj
Karl Filipčič
Božidar Flajšman
Sergej Flere
Evald Flisar
Boris Frlec
Špela Furlan
Slavko Gaber
Pavel Gantar
Otto Gerdina
Andrej Gerenčer
Peter Glavič
Vesna V. Godina
Janvit Golob
Bogo Gorjan
Franc Gornik
Miran Goslar
Danijel Grafenauer
Tone Grahek
Slavko Grčar
Bojan Grobovšek
Matjaž Gruden
Mitja Hafner-Fink
Matjaž Hanžek
Primož Hainz
Feri Hajós
Marko Hawlina
Janko Heberle
Janja Hojnik
Radovan Hrast
Spomenka Hribar
Tine Hribar
Hajdeja Iglič
Albin Igličar
Polona Jamnik
Majda Japelj
Maca Jogan
Savin Jogan
Damir Josipovič
Aurelio Juri
Franco Juri
Monika Kalin-Golob
Aleksandra Kanjuo Mrčela
Dušan Keber
Darja Kerec
Nuša Kerševan
Roman Kirn
Mihael Kline
Matjaž Kmecl
Andreja Kocijančič
Janez Kocijančič
Zinka Kolari
Miran Komac
Bojan Kontič
Bruno Korelič
Valerija Korošec
Drago Kos Bogomir Kovač
Božo Kovač
Gorazd Kovačič
Peter Kovačič Peršin
Boris Kovšca
Mateja Kožuh Novak
Ivan Kristan
Tone Kropušek
Vladimir Krpan
Borut Kruder
Milan Kučan
Roman Kuhar
Jože Kunič
Sabina Lange
Darja Lavtižar Bebler
Tadej Labernik
Miran Lavrič
Vesna Leskošek
Ladislav Lipič
Karel Lipič
Uroš Lipušček
Janez Lombergar
Milan Lovrenčič
Beno Lukman
Andrej Lukšič
Jožef Magdič
Damjan Mandelc
Srna Mandič
Andrej Marinc
Olga Markič
Branko Marušič
Miran Mejak
Jože Mencinger
Mitja Meršol
Josip Rastko Močnik
Miran Mihelčič
Vlado Miheljak
Borut Miklavčič
Vesna Mikolič
Zdravko Mlinar
Rudi Moge
Mojmir Mrak
Matjaž Mulej
Milan Naprudnik
Dušan Nečak
France Novak
Boris A. Novak
Bogdan Osolnik
Neda Pagon
Tone Partljič
Marko Pavliha
Milan Pavliha
Ana Vida Pavliha
Stane Pejovnik
Franci Perčič Dragan Petrovec
Jernej Pikalo
Emil Milan Pintar
Jože Pirjevec
Janko Pleterski
Dušan Plut
Klement Podnar
Miha Pogačar
Vika Potočnik
Vinko Potočnik
Majda Potrata
Miran Potrč
Anton Povzek
Franc Pregelj Boro
Slavko Pregl
Iztok Prezelj
Janko Prunk
Jožica Puhar
Andrej Rant
Danijel Rebolj
Božo Repe
Miha Ribarič
Ciril Ribičič
Rudi Rizman
Zdenko Roter
Mitja Rotovnik
Anton Rupnik
Andrej Rus
Veljko Rus
Stane Saksida
Marjan Sedmak
Mojca Seliškar Toš
Franc Sever Franta
Iztok Simoniti
Ifigenija Simonovič
Aleksander Skaza
Remzo Skenderović
Boris Sket
Janez Slapar
Božidar Slapšak
Svetlana Slapšak
Vladislav Sluga
Slavko Splichal Janez Stergar
Tone Strojin
Marija Svetek
Ivo Svetina
Marjan Svetličič
Ivan Svetlik
Jani Šefman
Alenka Šelih
Rudi Šelih
Erih Šerbec
Lenart Šetinc
Marjan Šetinc
Marjan Šiftar
Jožef Školč
Mirjam Škrk
Katja Škrubej
Uroš Škufca
Milena Šmid
Janez Šmidovnik
Miloš Šonc
Aleks Štakul
Janez Štebe
Marcel Štefančič
Primož Šterbenc
Franjo Štiblar
Darko Štrajn
Borut Šuklje
Veno Taufer
Ludvik Toplak
Marjan Toš
Niko Toš
Peter Toš st.
Peter Toš
Vito Turk
Danilo Türk
Tit Turnšek
Lojze Ude
Samo Uhan
Mirjana Ule
Andrej Ule
Ivo Vajgl
Ana Vehar
Rino Velikonja
Marta Verginella
Boris Vezjak
Ksenija Vidmar-Horvat
Peter Vodopivec
Jože Volfand
Jadranka Vouk
-Železnik
Anton Vratuša
Marko Vrhunec
Miha Vrhunec
Breda Vrhunec
Igor Vuksanovič
Bojan Zabel
Drago Zajc
Simona Zavratnik
Ciril Zlobec
Milovan Zorc
Miran Zupanič
Jože Zupančič
Karel Zupančič
Marica Zupančič-Vičar
Viktor Žakelj
Mitja Žagar
Boris Žnidarič
Marjan Žnidarič
Janez Winkler
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.