• N'toko

    N'toko

    14. 8. 2015  |  Mladina 33  |  Žive meje

    Narejeno z ljubeznijo

    Pisalo se je leto 1986 in na nacionalni televiziji se je prvič zavrtela turistična reklama »Slovenija, moja dežela«, ki je sprožila nepričakovan val domoljubja. Ob pogledu na vse tiste male ljudi, ki obdani s slikovito naravo ponosno opravljajo svoje delo, so si Slovenci iz 80. rekli: »Kako čudovita dežela! Kakšni krasni ljudje!« Verjetno še danes ni odraslega človeka v državi, ki se ne bi vsaj malo nostalgično raznežil ob spominu na tistega simpatičnega strička, ki prisloni lojtro na obcestno tablo in s pozornostjo kitajskega mojstra kaligrafije napiše »Slovenija« z malim lipovim listom med o-jem in v-jem. Nikakor ne preseneča, da reklama velja za eno izmed iskric, ki naj bi pomagale prebuditi nacionalno zavest in motivirati Slovence, da so nekaj let kasneje na plebiscitu obkrožili »DA«. V današnjem ciničnem vzdušju si je kar težko zamisliti čas, ko smo dejansko verjeli v idejo Slovenije. Še več, da smo jo imeli celo radi. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 8. 2015  |  Mladina 33  |  Hrvaška

    Politični piromani

    Brez dvoma se norost širi kakor gozdni požar sredi poletja. Ena sama iz neprevidnosti povzročena iskra bo scvrla kilometre gozda ali pa možgane celotnega naroda. Letošnji avgust je na Hrvaškem nevzdržno vroč, piromani pa prežijo za vsakim vogalom. Najdete jih po otoških zakotjih, kjer čakajo na priložnost za uresničitev svojih bolestnih fantazij, pa tudi v hrvaški vladi, ki ji je uspelo razpihati nenehno tleči nacionalistični ogenj. Poleg tega si je ponosno pripisala vse zasluge za popolno anestezijo naroda in se resnično potrudila dokazati, da bolj od kogarkoli ljubi retardirane vojaškoparadne in nevarne revizionistične zabave. Takšne, na kakršnih se v celoti razkrije vsa beda frustriranega naroda, ki mu je oblast končno omogočila, da pokaže, kako razume demokracijo – kot režeči nacionalistični totalitarizem. Več

  • Konec evra

    Evropska monetarna unija ni bila nikoli prava rešitev za želeno evropsko integracijo. Grška kriza, ne glede na porazdelitev politično-ekonomske odgovornosti, to najbolje dokazuje. EU in Grčija sta si za visoko ceno kupili čas, da bi rešili nerešljivo. EU rešuje evrski projekt, Grčija svojo razvojno in dolžniško krizo. Politični projekt uvedbe evra je najprej razbil EU na dva dela, danes se cepi celo evroobmočje. Pretresajo ga tri medsebojno povezane krize, bančna, dolžniška in ekonomska. Ali so te krize rešljive pri sedanji politični ureditvi, lahko evro ekonomsko preživi, ali brez njega EU lahko obstaja? Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    14. 8. 2015  |  Mladina 33  |  Kolumna

    Rojeni za kletke

    Tudi težave z arbitražo opozarjajo, kako negotovo je naše mednarodno okolje, bližnje in širše. Za vsakim vogalom preži kdo z gorjačo. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    14. 8. 2015  |  Mladina 33  |  Dva leva

    Minotavrov čas

    Ne vem natančno, s čim in kako, če sploh, se dandanes poleti igrajo otroci na dvoriščih. V mojem času so bile priljubljene segregacijske izštevanke kot »rdeče češnje rada jem …« pa imperialne igrice »zemljo krast«, »gnilo jajce« in zlasti igrica o času in uri. Tako nekako je šla slednja: Otroci so stali pred samodržcem in spraševali »gospod kralj, prosim, koliko je ura?«. In kralj je spraševalcu z arbitrarno samovoljo odgovoril, denimo, »tri mišje korake nazaj« ali »en žabji korak naprej« itd. Zmagovalec igrice je bil tisti, ki je prvi s tajkunskimi časovnimi krediti dosegel pozicijo kralja. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 8. 2015  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Drugo leto rasti

    Slovenija ima že drugo leto gospodarsko rast. Zadnjih osemnajst mesecev, kolikor že traja, jo poganja izvoz, kar pomeni, da je ta rast odvisna od tega, kar se dogaja v ključnih državah uvoznicah, torej predvsem Nemčiji. Kot še ugotavljajo na vodilnem makroekonomskem inštitutu EIPF, pa ta rast ni zelo trdna, saj prebivalstvo še ni začelo normalno trošiti za trajne dobrine oziroma si še vedno ni opomoglo od »grške terapije«, ki ji jo je leta 2012 priredila zadnja Janševa vlada. »Piškavo okrevanje ne zbuja začudenja, saj dohodki prebivalstva v dinamiki zaostajajo za ustreznimi državami EU, ker banke ne želijo povečati kreditiranja prebivalstva. Ostajajo pod povprečjem leta 2010, ko je kreditiranju prebivalstva zadal prvi udarec bančni regulator, ki je stisnil kredite za stanovanja, drugega pa že omenjena ‘grška terapija’. Tudi sicer trošenje prebivalstva zelo nazorno kaže učinke pokrizne usmeritve obeh nosilcev ekonomske politike, vlade in centralne banke.« Več