-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Ekonomija
Planiški dnevi in Peter Prevc so fascinirali in uročili Slovenijo za nekaj dni. Šport je vnovič dokazal, da ima neverjetno moč inspiracije in združevanja ljudi, da vzbuja upanje in presega delitve. Fenomen Planice je neverjetna mešanica kulturnega in identitetnega kapitala, domača kombinacija nišnega športa in globalnega biznisa. Planiške rešitve so v precejšnji meri nasprotne dosedanji zapovedujoči neoliberalni tržni agendi. Bolj stavijo na državo kot na zasebne poslovne rešitve, veljajo za ekonomsko utrdbo starih in ne novih političnih sil, pomenijo udejanjanje spornega nacionalnega ekonomskega interesa. Planiški nordijski center (NC) in skakalni šport sta kot razvojni model prava nacionalna učna ura. Toda ali smo jo dejansko razumeli?
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Kolumna
Peter Prevc je nacionalni junak brez konkurence. Naredilo ga je več stvari: pravo telo, urejenost v glavi, suh humor, pravi trener, trdo delo, utečen skakalni pogon, pogum, a ne nor, ampak pod nadzorom. Krasi ga, se zdi, še lep značaj: v Planici se je neponarejeno veselil Kranjčeve zmage, se pravi svojega poraza. (No, če bi ga Kranjec premagoval redno, bi ga smeh minil.)
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Pamflet
Po svečani proslavi v Ljubljani in po sprejemu pri državnem vrhu se je skakalni prvak Peter Prevc vrnil v Dolenjo vas, kjer so mu sokrajani pripravili topel sprejem. Toda tudi tokrat so se na njegovo popularnost prilepili politiki: na pot v domači kraj ga je osebno pospremil kar predsednik države Borut Pahor. Jasno, pokazal je rešpekt do velikega zvezdnika. A to je storil že dan poprej, ko ga je sprejel v predsedniški palači. Človek bi si zaželel malo miru, nekaj blagodejne depolitizacije v osebnih rečeh brez predsednikov in premierov.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Dva leva
Pred desetimi leti, 21. 3. 2006, je bil odposlan prvi tvit. Sprva zamišljeno družabno omrežje se je ekspanzivno širilo in danes menda tvita kar 320 milijonov ljudi, vsak dan pa naj bi razposlali 500 milijonov tvitov! Seveda je omrežje s takšnim epidemičnim širjenjem hitro preraslo okvir družabnega in zaradi novih kategorij uporabnikov postalo družbeno. Zato danes ni nikakršna blasfemija, če si predstavljamo, kako, denimo, papež v najmanjši sobici v razkošnih prostorih rimske svete stolice potrpežljivo (potrpežljivost je božja mast, kajne!) sedi na školjki in skuša premagati trdo stolico. Medtem pa s pametnega telefona urbi et orbi pošilja tvite z nabožno vsebino. Kdaj pa kdaj s kakšnim tvitom morda nagovori tudi boga. Na začetku osemdesetih let je Predin še lahko pel, da bog nima telefona, sedaj pa bi si težko privoščil, da ne bi tvital. Če ne tvita, ne obstaja. Bog namreč.
-
25. 3. 2016 | Mladina 12 | Uvodnik
Tempirana bomba iz prihodnosti
Ko je Slovenija z letom 2000 uvedla nov pokojninski sistem, je bilo ravno obdobje največjega obilja, čas visoke gospodarske rasti in ekonomskega preroka Francisa Fukuyame, ki je napovedoval, da je rast večna, da se nikoli več ne bo ustavila. Bil je čas, ko so Slovenci kupovali stanovanja, brezposelnost se je zmanjševala, zaposlenost rasla, bili smo tik pred vključitvijo v Evropsko unijo in kazalo je, da bomo čez nekaj let prva vzhodnoevropska država, ki bo uvedla evro. Zato so bili rezi v pokojninski sistem ostri: prešlo se je na domnevno edino logičen tristebrni pokojninski sistem, ki je predvideval močno zmanjševanje deleža pokojnine posameznika iz solidarnostnega sistema in povečevanje deleža bodoče pokojnine iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. In dejansko so se prva leta tudi zaradi davčnih olajšav za posameznike in podjetja zaposleni množično vključevali v dodatno pokojninsko zavarovanje in zdelo se je, da bo prehod v novi pokojninski sistem, ki ga je zahtevala močno zmaličena demografska slika, uspešen.
Iskanje brez piškotkov ni možno
