• Maja Novak

    Maja Novak

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Ihta

    Varuhi schengenske meje

    Zadnji teroristični napad v Evropi (če je bil res terorističen in če ga niso, kot domnevajo nekateri, zagrešile skrajne levičarske skupine ali – to je verjetneje – kaka stara mamka iz Dortmunda, ki je bila sita nogometa) nam bo v spominu ostal, no, kot zadnji. Kot beli dan je namreč jasno, da zdaj, ko se je Slovenija oklicala za varuhinjo schengenske meje, na ozemlju EU ne bo počila niti ena bomba več. Ko bo ljudem prodrlo do zavesti, kako varno živijo po novem, jim ne bo več žal, da so pred velikonočnimi prazniki in po njih na prestop meje s Hrvaško čakali celo do pet ur, kajti zadovoljno si bodo pokimali in rekli: splačalo se je.

  • Hamletovska generacija

    EU postaja ob svoji šestdesetletnici očitna žrtev lastnega uspeha. Njena institucionalna struktura in geografska širitev, število držav in prebivalstva so impozantni, njena nesposobnost spopadanja s krizami pa dramatična. Zapletlo se je na vozlišču njene poti, pri hkratni širitvi in poglabljanju unije, pri skupnem denarju in različnih nacionalnih politikah. Nenadoma so v ospredju vprašanja pravice izstopa in možnosti ugovora, imamo trk politične centralizacije EU in nacionalnih suverenosti članic. Očitno so zadrege posledica zlorabe ključnega načela subsidiarnosti, potrebujemo nekakšen nov Maastricht 2.0, toda zunaj sedanjih nemških zamisli. Izguba suverenosti članic je očitno končala v krizi identitete EU, ekonomska integracija ni pripeljala do politične harmonizacije. Esenca Evrope je različnost, zato demokratični primanjkljaj EU končuje v nedrjih nacionalne suverenosti.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kolumna

    Na vrvici

    Vojni refleks v Ameriki še vedno odlično deluje – Trump je dal izstreliti nekaj raket na Sirijo in čez noč postal pravični maščevalec, poljunak. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo posegel po preverjenem receptu napada na zunanjega sovražnika in si tako izboljšal javno podobo doma. Poteza je toliko bolj pričakovana, ker je Trump s tem izrabil največjo ameriško prednost pred preostalim svetom – naravnost velikansko premoč v orožju. Preseneča pa niti bolj ali manj složno evropsko ploskanje raketiranju. Tudi za večino Evrope je Trump šele zdaj postal pravi ameriški predsednik. Tisti, ki zna udariti.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Pamflet

    Bajer za mestni asfalt

    V Turčiji so imeli referendum, katerega izid je postavil predsednika Recepa Erdogana za absolutnega vladarja, ki bo mimo parlamenta postavljal ministre in vladal s posebnimi dekreti. Rezultat je bil tesen, saj je dobil le dobrih 51 odstotkov glasov. Toda medtem ko so bili volivci v Turčiji tesno razdeljeni, preseneča izid med Turki v Belgiji (75 odst. za), Avstriji (73,5), Nemčiji (63) in podobno na Nizozemskem. Emigranti, ki živijo v parlamentarnih demokracijah s svobodo govora, so ravnali povsem drugače od rojakov, ki so na Turškem odločali v stanju izrednih razmer, ki so same po sebi onemogočale prosto kampanjo zoper Erdoganov referendum.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Dva leva

    Oblast

    Erdogan je simptom – simptom nedosledne Evrope. Evropi se v zadnjem času vrača njena preračunljivost, popuščanje avtoritarnim turškim vzgibom. Tudi vojaška zveza zahodnega sveta je nadvse licemerna. Govori o demokratičnih standardih, predstavlja se kot branik zahodne demokracije, pa nikoli ni podvomila o Turčiji, ki po svoji nedemokratični ali vsaj preddemokratični formaciji nikakor ne bi smela soditi v zvezo. A domnevne in pričakovane koristi so bile prevelike, da bi avtoritarno državo problematizirali ali celo izločili. Kako jo tudi bi, ko pa ima enega največjih vojaških proračunov, kar šteje veliko več kot demokratični potencial.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Bodo volitve?

    Razpad javne podpore Stranki modernega centra in premieru Miru Cerarju se nadaljuje, nakazan je tudi v vseh javnomnenjskih anketah. Avtoriteta predsednika vlade se razkraja, malo zaradi dejanskih napak, malce tudi po krivici – a tako je vedno, ko pride do najnižjih točk podpore neki politični opciji ali voditelju. Podpora premieru in še zlasti njegov ugled sta res na nizki točki.