• Heni Erceg

    Heni Erceg

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Hrvaška

    Domišljija

    Hrvaška predsednica si je omislila svetovalca za holokavst! Mar to pomeni, da ubožica še ni obvladala lekcije o nacističnem uničevanju Judov ali pa nemara še vedno dvomi, da se je to zlo zgodilo, in misli, da je bilo vse skupaj zgolj judovska zarota? Kdo pa bi lahko bil svetovalec, ki bi ji kaj povedal o množičnem pobijanju Srbov in druge »nesnage« v času Neodvisne države Hrvaške, njej, ki izenačuje ustaštvo in antifašizem, ker naj bi bila to dva enako nevarna totalitarizma? Za svetovalca o genocidni naravi NDH bi recimo lahko uporabila režiserja Jakova Sedlarja, edinega »umetnika«, ki si je letos zaslužil nagrado mesta Zagreba. In to za veliki filmski ponaredek Resnica o Jasenovcu.

  • Ekologija ali barbarstvo?

    Dan Zemlje, 22. april 2017, je minil tiše, kot bi smel in moral. Velja za najširše svetovno civilno gibanje, še vedno temelji na idealizmu, uporu in sejanju nove družbene zavesti od spodaj navzgor. Manj gre za institucionalizirano, politično organiziranje, za racionalizacijo družbenega radikalizma, v njem je več defetizma in defenzivnosti kot na začetku poti. Sedanja ekološka, socialna in ekonomska kriza so tri obličja naše ujetosti na planetu, posledica industrijskega modela razvoja sodobnega kapitalizma. Grozi nam civilizacijska kriza, kriznega menedžmenta pa nismo sposobni dojeti in še manj uresničiti.

  • N'toko

    N'toko

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Žive meje

    Brezposelnost je treba braniti

    Preseneča me, da na zavodu za zaposlovanje ni več nasilja. Da še nihče ni sprožil izgreda, pretepel kakega uslužbenca ali vsaj prevrnil aparata za kavo. Vem, da brezposelni nikoli niso hodili tja s pretirano optimističnimi pričakovanji in da so bili pogovori s poklicnimi svetovalci vedno nekoliko ponižujoči, toda na zavodu se iz iskalcev dela vsaj niso direktno norčevali. Povedali so ti, da zate tisti mesec niso našli ničesar, in to je bilo to … obisk pisarne je bila zgolj neprijetna obveznost, ki sta jo morali obe strani odkljukati. V zadnjih letih pa se je zavod za zaposlovanje spremenil v hišo čudaških, bebavih in naravnost ponižujočih ritualov, ki nimajo zveze z iskanjem služb.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kolumna

    Hrček

    Sojenje, ki grozi Janši z odvzemom sumljivega premoženja, bo za šefa SDS nevarnejše kot sojenje v zadevi Patria. Tam je bilo vnaprej jasno, da ga bo ustavno sodišče rešilo – obsodbo vrhovnega sodišča je razveljavilo, vendar Janše ni oprostilo, ampak je stvar vrnilo v ponovno sojenje, a jo zakoličilo tako, da je zadeva zastarala. Tokrat je dokazno breme obrnjeno, leži na Janši, ta pa se je doslej v finančni preiskavi zagovarjal neprepričljivo ali sploh ne.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Kjer se cedita trušč in golosek

    Pisalo se je leto 2012, ko so v parlamentu izglasovali prelomni zakon, ki je zapečatil TEŠ 6. Takrat je skupina državljanov poskušala z referendumsko pobudo ustaviti gradnjo, a pri preverjanju osebnih podatkov podpisnikov se je izkazalo, da jih nekaj ni bilo formalno pravilnih in potrebna številka 2.500 je padla.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  | 

    Ne čakaj na 1. maj

    Spomnim se nebroj podob prvega maja iz svoje mladosti. Prvi maj je bil v času socializma čas brezskrbnosti. V Sloveniji še zlasti, saj so združeni prazniki navrgli neredko kar cel teden dopusta. Prvi maj in sovpadajoči praznični blok tako pri nas ni bil politični, ampak kulinarični, počitniški in nakupovalni praznik. Trgovine so že kakšen dan pred dnevom OF napolnile police s cenenimi napolitankami, suhomesnimi izdelki, žganimi pijačami po posebni, proletarski ceni. Kultna žgana pijača delavskega razreda socialistične Jugoslavije je bil »zvečko«, konjak iz Zvečeva. Na predvečer praznika so po deželi goreli kresovi, ki smo jih zalivali z velikimi količinami piva in vina. In na sam prvi maj, nesramno zgodaj zjutraj, ko sem se mačkast zvrnil v posteljo, so v mojem mestecu pod mojim oknom postrojili godbo na pihala, ki je imela svoj dom v sosednji stavbi. In točno pod mojimi možgani so ob neki nekrščanski uri začeli razposajeno nažigati prvomajsko budnico; kot da bi me hoteli kaznovati za grehe predprazničnega večera. A hkrati so med prazničnimi dnevi po televiziji kazali podobe proletariata iz širnega sveta, ki gre na cesto, da bi si priboril temeljno eksistenco in dostojanstvo. Takrat se mi je zdelo, da so spokojnost, brezbrižnost in nezainteresiranost naših državljanov samoumevne. Iz današnje perspektive je videti drugače.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Uvodnik

    Zadnje sporočilo evropski levici

    Francoske volitve je treba najprej in predvsem razumeti kot sporočilo evropski levici. Ne, dosedanji odgovori na populizem, neoliberalizem in spremembe v svetu in ekonomiji, ki jih je levica ponujala v različnih oblikah, niso tisti, ki bi prepričali volivce, tudi v levici najbolj »vdanih« državah, kot je Francija. To nas ne prepriča, je ponovljeno sporočilo volivcev, tokrat francoskih.