• Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  | 

    Morska pjena (v hrvaščini)

    Bila je godina 1941. kada je Ante Pavelić, šef Nezavisne države Hrvatske, naci sastavnice Hitlerove osovine, izišao u susret fašističkoj Italiji pa joj galantno predao Dalmaciju, otoke, Istru i slovensko primorje. Onda su 45. Titovi partizani oslobodili tu raspadnutu i rasprodanu državu, uspostavili Jugoslaviju i vratili oduzete teritorije. Desetljećima je potom Jadran bio zajednički, Crna Gora uživala je u svom moru, Bosna je dobila izlaz na Jadran, Hrvati i Slovenci nesmetano su lovili „tuđe“ ribe, a brojne tvornice sardina niknule su duž čitave obale, od Crne Gore do Piranskog zaljeva. Da bi danas u suverenim državicama postojala samo jedna u Hrvatskoj i druga u Sloveniji, sve ostale rasprodane su voljom mudrih, nacionalističkih vlada ovdašnjih država.

  • Maja Novak

    Maja Novak

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Ihta

    Za bolj sproščeno dihanje

    Dragi politiki, nehajte mi cefrati živce s puhlicami. Vsej vaši praznični retoriki navkljub danes ne živim nič bolje kot ob osamosvojitvi, pa tudi nič bolj sproščeno ne diham. Ampak moja sapa je gotovo težka samo zato, ker je vroče. Kar je res, je res, vsaj tega niste zakrivili vi: čeprav je najpriljubljenejši med vami mojster sto in enega poklica, dežja le še ne zna delati.

  • Zamujeni vlak

    Vlada, delodajalci in sindikati so pred tedni sklenili, da se bodo konec junija politično dogovorili in pospravili malo reformo trga dela. Mala reforma naj bi pokrila sveženj ukrepov proti prekarizaciji, za večjo socialno in pravno varnost, kot ga napoveduje vladni dokument »Za dostojno delo« (2016). Vnovičen popravek treh zakonov je za reformo preozek, za prave spremembe ga je premalo. Cerarjeva vlada očitno na ključnem delu strukturnih reform ni zmogla preseči napačnih zastavkov zadnje reforme leta 2013. In tu je zmeda tudi na evropski ravni. Mitologiji deregulacije in večje prožnosti trga dela ni videti konca. Prinesla je zgolj socialno neenakost in politično polarizacijo, ne pa povečanja rasti in zaposlenosti.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Morska pena (v slovenščini)

    Bilo je leta 1941, ko je Ante Pavelić, vodja Neodvisne države Hrvaške, nacistične pripadnice Hitlerjevih sil osi, ustregel željam fašistične Italije in ji galantno prepustil Dalmacijo, otoke, Istro in Hrvaško primorje. Leta 1945 so Titovi partizani osvobodili to propadlo in razprodano državo, vzpostavili Jugoslavijo in spet pridobili odvzeta ozemlja. Jadransko morje je bilo potem več desetletij skupno, Črna gora je uživala v svojem delu, Bosna je dobila izhod na morje, Hrvatje in Slovenci so nemoteno lovili »tuje« ribe, ob vsej obali od Črne gore do Piranskega zaliva pa so zrasle številne tovarne za predelavo sardin.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Kolumna

    Mož in gora

    Mož leze navzgor, na drugo najvišjo goro sveta. Zgoraj je peklensko mrzlo, zrak je redek, vsak premik je muka. Gor mu pomagajo drugi, čisto na vrh gre z njim samo še en človek. Ta bo sestopil normalno; človek, za katerega nam gre, pa odsmuča dol po tako strmih terenih, da se ti zvrti v glavi.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Pamflet

    Narodni škodljivci in destruktivci

    Zadnja poročila o bojih v Mosulu prinašajo informacijo, da nekaj sto pripadnikov IS ignorira pozive k predaji, h kateri jih pozivajo zvočniki pripadnikov iraške vojske. Kar služi kot argument, da gre za popolne fanatike. Pa vendar, dosedanje vesti iz te vojne ne prinašajo podob ujetih vojakov IS. Zakaj? So res le militantni suicidarci ali pa ima iraška vojska navado, da ujetnike preprosto postreli? Ker so borci Al Bagdadija vnaprej označeni kot satanski demoni, je zdaj »dobrim« iraškim enotam dovoljeno prosto pobijanje vojaških nasprotnikov. Na tem pač ne more temeljiti novi demokratični red Iraka.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Ključni trenutek za prekariat

    Čeprav je zgornji citat nekaj, kar je bilo v zadnjih letih napisano in objavljeno že v vseh medijih, nekaj, česar se zaveda celotna država, da namreč danes prek statusa s. p. poteka predvsem izkoriščanje ljudi, je vse drugače od trenutka, ko to postane tudi uradni pogled vlade. In to se je zdaj zgodilo. Ne samo to: vlada se je očitno začela zavedati, da je država na dolgi rok seveda ne le davčno, ampak tudi širše na slabšem. Odvisna razmerja ali raje jih poimenujmo živčna delovna razmerja pomenijo na dolgi rok, da del prebivalstva živi v izrednih razmerah, ko nimajo urejenega statusa niti ko zbolijo, nikoli pa ne vedo, kdaj bodo izgubili pogodbo o delu, ter da so vsa podjetja, ki se ne gredo izigravanja, seveda v slabšem položaju, so manj konkurenčna.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    29. 6. 2017  |  Mladina 26  |  Dva leva

    Nosil je rdečo zvezdo

    Stvari se spreminjajo. Za to poskrbi narava. Po osamosvojitvi so bili na čelu večine strank ljudje, ki so imeli za sabo uspešno ali manj uspešno partijsko kariero, postopoma pa so se umaknili generacijam, ki niso obremenjene z »rdečo preteklostjo«. Kar je dobro. Ne zato, ker bi bilo z »rdečo zvezdo« karkoli narobe, ampak ker jih občutek, da njihova nekdanja identiteta ni skladna s sedanjo, sili v neracionalna dejanja, ki ne obremenjujejo samo njih, ampak vse nas.