• dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Ekonomija  Za naročnike

    Od Julije do lady Macbeth

    Dve od štirih najvplivnejših evropskih političnih mest bosta v prihodnosti zasedli ženski, Ursula von der Leyen (EK) in Christine Lagarde (ECB). Druga dva zakulisna izbranca sta David Sassoli na čelu parlamenta in Charles Michel kot predsednik evropskega sveta. Politična igra Nemčije in Francije, Merklove in Macrona, ne more biti bolj povedna. Stara naveza igra mimo dogovorov in demokratičnih pravil z novim nočnim kadrovanjem in ženskim sporočilom. Kot da bi institucionalno krizo EU in izpraznjeno vsebino lahko v naslednjih letih rešili slamnati možje in ženski princip vodenja. Ekološka in socialna, političnoekonomska in geostrateška protislovja EU se spet rešujejo s kadrovskimi spletkami. Evropa je bila v svoji protislovni mitološki zgodovini vedno in predvsem ženska, v dobrem in slabem. V teh kriznih razmerah se očitno vrača k svojim koreninam, ženski identiteti. Toda ali bo to zadostovalo? Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Kolumna  Za naročnike

    Drevesa

    Leopold padel, Bojan hudo ranjen, Žan niha med življenjem in smrtjo, David pogrešan … Na mračna poročila s fronte spominjajo novice o dogajanju v okolju, tako rekoč vse slabe. Njihova zastrašujoča rutina deluje različno: ene spravlja v strah, druge v eskapizem in fatalizem – okolje preprosto odpišejo. Nekatere – in to je najbolj zdrava reakcija – aktivira, jih pripravi do drugačnih življenjskih slogov, jih spremeni v pozorne volivce ali celo pripravi do včlanitve v zelena gibanja in stranke. A to je (še) manjšina in veliki stroj za uničevanje okolja lahko nemoteno dela naprej in proizvaja slabe novice in slaba čustva. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Pamflet  Za naročnike

    Pobalini v politiki

    Starši otrok, ki hodijo v zasebne osnovne šole, so vložili ustavno pobudo, da bi ne bili več finančno diskriminirani pri plačevanju obveznih šolskih vsebin. Ustavno sodišče jim je dalo prav - stanje je protiustavno - in naložilo zakonodajalcu, da zakon uskladi z ustavo. In poslanska večina je sprejela zakon, po katerem bo obvezno šolanje na zasebnih šolah še dražje. - !????? Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Dva leva  Za naročnike

    Pozdrav iz kukavičjega gnezda

    »V tem kontekstu sem več kot skeptičen do vseh tistih, ki nam razlagajo, da je bodočnost Evrope v novi širitvi, ko pa se ne moremo zediniti niti z 28 članicami. Jaz bom brezkompromisen in bom zavrnil vsako širitev, preden izvedemo temeljite reforme našega institucionalnega delovanja.«
    — Francoski predsednik Emmanuel Macron po prekinitvi zasedanja vrha Evropske unije (1. 7. 2019) Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Uvodnik

     Višina plače

    Visoki funkcionarji te države naj bi bili tudi razmišljevalci. Od predsednika računskega sodišča bi na primer pričakovali, da bo razmišljal o prihodnosti, da bodo torej poročila računskega sodišča na primer že merila ogljični odtis naložb države. Taki so namreč po Evropi predsedniki računskih sodišč. Ne vsi, veliko pa jih je takih. Najznamenitejši med njimi je sir John Bourn, dolgoletni predsednik britanskega računskega sodišča (do leta 2008), ki je uvedel nenavadne revizije vrtcev, vlakov, muzejev in podobnega in povzročil pravo revolucijo po vsem svetu. Britansko računsko sodišče se je takrat prenehalo ukvarjati zgolj z vprašanjem, ali je bil vsak funt pravilno porabljen, ampak se je spraševalo tudi o tem, kako zadovoljni so na primer otroci, ko obiščejo galerijo Tate. Se dobro počutijo? Ali razumejo napise, ki so pod eksponati? Kaj naredijo, če jim je dolgčas? Predvsem pa se je računsko sodišče z Bournom začelo ukvarjati z vprašanjem, zakaj sploh je država, kaj je njen namen. Več