• 2. 7. 2021  |  Mladina 26  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Patriarhovo poletje

    Udobno je živel v središču Zagreba, se družil z znanimi obrazi, se predstavljal kot roker in tako rekoč levičar, bil sodelavec festivala alternativne kulture v Šibeniku, javno opozarjal na pomen dialoga med Srbi in Hrvati, bil član sveta SNV (Srpsko narodno veće), izdajatelja tednika Novosti, ki je skrbno spremljal vsako njegovo pojavljanje v javnosti. Da, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij je, lahko rečemo, pustil sledi v družabnem življenju hrvaške prestolnice, saj je našel čas tudi za druženje s pomembnimi zagrebškimi osebnostmi, novinarji, politiki, na teh rednih družabnih srečanjih so se obravnavala velepomembna vprašanja odnosov med cerkvijo in državo, ob pravoslavnem božiču pa se je lomila pogača. Vsekakor idiličen čas za Porfirija, ki je februarja napredoval, saj je bil imenovan na položaj poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Več

  • Prihaja CBDD

    Digitalna in zelena preobrazba sveta naj bi hkrati spremenili razvojno paradigmo in rešili planet. Digitalni denar je postal simbol novega zasuka in resetiranja stare političnoekonomske ureditve. Finančna in pandemijska kriza sta povsem obrnili sosledje ekonomskih politik in ukrepov. Digitalni evro, dolar ali kitajski juan so dejansko pred vrati, digitalizacije družbe in gospodarstva ni mogoče doseči s tradicionalnimi denarnimi sistemi. Centralnobančni digitalni denar (CBDD) je zgolj drugačna, nova oblika javnega denarja. Centralna banka lahko z njim bolje uravnava likvidnost ter neposredno monetarizira podjetja in potrošnike. Transmisijski mehanizem CBDD omogoča izpeljavo tudi bolj vratolomnih finančnih idej, kot sta »helikopterski denar« ali pa »univerzalni temeljni dohodek«. Centralna banka ne potrebuje več denarnih posrednikov, monetarna in fiskalna politika z uporabo CBDD postaneta eno. Digitalna revolucija tržne ekonomije tiči dejansko v denarju in ne v produkciji in na trgu. Več

  • N'toko

    N'toko

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Žive meje

    Jugofuturizem

    Večino mojega življenja je bila Jugoslavija tabu. Odraščal sem v militantno protikomunistični družini, ob Rodetovih mašah v Kočevskem Rogu in Janševih Premikih. Jugo se je pri nas aktivno sovražilo, edina vez z njo so bili športni prenosi na HTV (jebiga, bili so boljši komentatorji) in romanja v Međugorje. Odsotnost jugonostalgije pa je obstala tudi kasneje, ko sem dorasel v levičarja. Med vstajami sem tako hitro opazil, kako zviška se je gledalo na protestnike z rdečimi zastavami (»totalitarni simboli!«) in OF ikonografijo (»to razdvaja ljudi!«). Desničarji se ne bi mogli bolj motiti, ko pravijo, da hoče slovenska levica obuditi Jugoslavijo. Nasprotno – samoupravljanje, neuvrščeni, Tito in Kardelj so domala izgnani iz socialističnih krogov, na njihovo mesto pa so kot vir inspiracije stopili varno oddaljeni junaki zahodnih levičarskih bojev. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kolumna

    Do kod sežejo čustva?

    Vprašanje v naslovu je nekoliko čudno, a kar aktualno. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Pamflet

    Hitrejši od misli

    Ko je madžarski parlament sprejel zakon o prepovedi »propagande LGBT« v šolah, je komisarka EU Ursula von der Leyen napovedala ukrepe zoper diskriminatorno zakonodajo. Še ostreje pa se je odzval nizozemski predsednik vlade Mark Rutte, ki je dejal, da Madžarska nima več mesta v EU. Premieru Viktorju Orbánu se očita, da ne spoštuje vladavine prava, vodeči holandski politik, pa bi Madžare vrgel iz skupne unije? Da bi izvedel, kaj mislijo naši sosedje, sem povprašal prijatelja Imreja, zgodovinarja in kritika aktualne vlade. Bil je oster do Holandca: evropska pogodba ne vsebuje člena, ki bi predvidel izključitev kakšne izmed članic, obenem pa s tem vzbuja nejevoljo pri konservativcih in patriotih, ki bodo še bolj stopili na stran Orbána. Politična ekspertka in nekdanja parlamentarna nasprotnica Fidesza Zsuzsanna Szelényi je za francoski tednik OBS objavila članek, kako je evropski politični vrh padel v Orbanovo past. Ta jim je ponudil temo LGBT, na katero avtomatično reagirajo, spregledali pa so, da je vpeljal obliko državnih skladov, v katerih bo s svojimi zastopniki imel prevlado nad delom ekonomije, četudi izgubi na volitvah. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Prošnja

    Vzpon Alternative za Nemčijo, velika priljubljenost Marine Le Pen v Franciji itd. – Evropa zadnjih petnajst let živi v strahu, da bo v kateri od držav dejansko zmagala stranka, ki odkrito simpatizira z neonacisti, ki odkrito zagovarja večvrednost bele rase in odkrito širi rasizem. Še bolj nezaslišano se je zdelo, da bi lahko celo na sam vrh Evropske unije v času predsedovanja posamezne države prišel politik, ki ne skriva naklonjenosti neonacistom. Da bi Evropo predstavljal tak človek – Evropo, utemeljeno na antifašizmu, Evropo, utemeljeno na boju zoper nacionalsocializem? A to se je zdaj zgodilo: na čelo evropskega sveta je ta teden stopil človek, ki odkrito in javno podpira ter zagovarja neonaciste, ti pa so, čeprav vrh stranke ve za njihova prepričanja, tudi del njegove politične stranke in njene strukture. Ta človek je Janez Janša in država, ki je to prinesla na vrh Evrope, je Slovenija. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Dva leva

    Szivárvány – tęcza – mavrica

    Čeprav je bilo dolgo znano, a se je zgolj sramežljivo nakazovalo, zdaj ni več nobene dileme: med neonacisti in Janševim režimom je tvorna kohabitacija; so odkrite vzajemne simpatije. Tako zelo odkrite, da so ošteli policijo, ker je smiselno in učinkovito ukrepala in preprečila odprt spopad neonacistov z mirnimi demonstranti. Dobro, če je Hojs, ki je ne le presežno neotesan (kar se je znova pokazalo ob nastopu pri Slaku na POP TV), ampak tudi pregovorno zmerno inteligenten, pač odkrito povedal, da se neonacistov ne spodobi vznemirjati, je manj razumljivo, da nobenih težav nima premier Janša, ki bi vendarle moral blefirati in ustvarjati primeren vtis ob prevzemanju predsedovanja svetu EU. A tako je. Nihče, ki v politični analizi zna šteti do pet, ni mogel pričakovati česa drugega. Več